Po številu intervencij v gorah bo po lanskem zatišju, kot kaže, rekordno tudi letošnje leto. Do torka, 12. avgusta, so gorski reševalci namreč opravili 410 intervencij, 44 več kot v enakem obdobju lani. S helikopterjem so v gore poleteli 177-krat. »Najpogostejši vzrok poškodb so zdrsi, sledijo nepoznavanje terena, neprimerna oprema ter slaba telesna ali duševna pripravljenost,« je naštel zdravnik, gorski reševalec in zdravnik letalec Luka Camlek. V gorah je letos umrlo 27 ljudi (lani v enakem obdobju 21), v vsem lanskem letu pa 37. Podobno kot lani imajo letos največ dela v Gorski reševalni službi Bohinj, tesno za petami so ji kolegi iz Tolmina.
Evakuirali 179 nepoškodovanih
Po Camlekovih navedbah se je število nesreč oziroma intervencij v zadnjih petih letih povišalo za 28 odstotkov. »Na enega od lanskih poletnih dni smo imeli devet helikopterskih posredovanj. Ko smo zaključili prvo, nam je uspelo le natočiti gorivo in odleteti na drugo. Reševali smo po vsej Sloveniji – v Karavankah, Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih …« pa je o izredno napornem dnevu spregovoril zdravnik, gorski reševalec in zdravnik letalec Iztok Tomazin. Podobno intenzivni so za reševalne ekipe tudi zadnji dnevi. Minuli konec tedna so denimo posredovali kar 21-krat, od tega desetkrat s helikopterjem. V gore letijo s helikopterji in letalskimi posadkami policije in vojske, s katerimi dobro sodelujejo. »A je treba poudariti, da v slovenskih gorah rešujejo pripadniki Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), policija in vojska sta le prevoznika,« je poudaril Tomazin.
Večina poškodb je lažjih ali srednje težkih, zvini, rane, zlomi rok ali nog, vedno več pa je obolenj – srčnih in možganskih poškodb. Oživljanje in reševanje v gozdu, steni ali na strmih pobočjih je veliko težje kot v dolini. Takih primerov je vse več tudi zaradi vse večje priljubljenosti gorništva. »Iz gora smo letos evakuirali kar 179 pohodnikov, ki poti niso zmogli, so bili prestrašeni ali pa so zašli, ker niso poznali terena,« je o nesrečah, ki bi se jih dalo preprečiti, povedal Luka Camlek. Za pohode po gorah so nujni priprave, spoznavanje s terenom pa tudi zavedanje lastnih telesnih sposobnosti. »Priprave se začnejo v glavi, ne v mišicah,« je bil slikovit Tomazin. Poleg tega je ključna motivacija, tisto, kar posameznika žene na vrhove. »Načeloma to naj ne bi bili všečki na družbenih omrežjih,« je opozoril. »Vprašajte se, zakaj greste tja. Kot v vsako zahtevno okolje morate tudi v gore iti s spoštovanjem. Gre za okolje, ki nam lahko ogromno da in ogromno vzame. Tudi življenje.«
Tri intervencije za eno skupino
Med ponesrečenimi ali pomoči potrebnimi je bilo letos 44 odstotkov tujcev, tudi pogrešani 34-letni Poljak, ki so ga konec julija kar dva dni iskali v neugodnih in težkih vremenskih razmerah, nazadnje pa ga našli mrtvega. Med sestopom s Triglava proti domu Planika naj bi padel v globino. Moški je bil eden od večje skupine tujih pohodnikov, ki so z avtobusom prišli v Mojstrano oziroma dolino Vrat, od koder so se povzpeli v smeri Triglava. Prva iz skupine se je poškodovala že okoli desete ure dopoldne, ko je padla več deset metrov v globino, reševalci so jo v dežju nesli nižje, kjer jo je lahko pobral helikopter in odpeljal v bolnišnico. Dan kasneje, ko so že iskali pogrešanega 34-letnika (ta naj bi se na Triglav odpravil brez nahrbtnika), pa so zaradi poškodbe kolena posredovali še tretjič, tokrat v Krmi.
Iztok Tomazin pravi, da je primerov tako imenovanega gorniškega turizma pri nas vse več. Res je, da z avtobusi k nam pridejo tudi izkušeni planinci, a po drugi strani tudi turisti, ki med obiskom Bleda in Bohinja skočijo še v gore. »Treba je vedeti, da imajo obiskovalci iz tako imenovanih vzhodnih držav, kot sta Češka in Poljska, v svojih naravnih parkih stroge omejitve. Tudi s poti ne smejo zaviti, 20 metrov v gozd. Zato so jim Alpe, kjer je veliko bolj liberalen režim, zelo zanimive,« je o priljubljenosti slovenskih gora pojasnil Tomazin. Sem pridejo tako vrhunski alpinisti kot navadni turisti, ki se v hrib še vedno zaženejo v opankah (a pri tem ni ključna narodnost, saj še vedno naletijo tudi na neprimerno obute Slovence). Delna regulacija tovrstnega gorniškega turizma že obstaja, denimo z omejitvijo parkiranja na določenih območjih, vseeno pa bo po navedbah Tomazina treba poskrbeti, da visoko v gorah ne bo toliko slabo ali povsem neprimerno opremljenih ljudi.
Največkrat gorski reševalci pomagajo nemškim, britanskim, poljskim, nizozemskim in belgijskim planincem. »K nam očitno prihajajo tisti iz ravninskih evropskih dežel, ki niso vajeni gibanja v gorah. Največ nesreč se namreč pripeti na planinskih poteh zaradi zdrsa, ne pa pri adrenalinskih navdušencih ali plezalcih,« pa je pristavil Luka Camlek. Kakšni pa so pogoji za klic na pomoč? »Na 112 lahko pokliče vsakdo, ki se v gorah znajde v težavah. Klic bodo prevezali članu GRZS, on pa bo odločil, ali bo reševanje klasično, peš ali s helikopterjem. Nikogar pa ne pustimo v gorah,« je še poudaril.
