»Verjetno se vsi dobro spomnijo letošnjega junija in fotografij požgane trave, posušenih dreves in prizadetih ptic ter drugih živih bitij. Ljudje so se zato samoorganizirali, začeli so zalivati drevesa in se na nas obračati za dodatne nasvete,« je na tiskovni konferenci v imenu Mladih za podnebno pravičnost in iniciative Za drevesa povedal Izidor Ostan Ožbolt. Pri tem je pojasnil, da so le nekatere občine drevesa zalivale in ob nova drevesa namestile zalivalne vreče, večina dreves pa je »ostala prepuščena žgoči vročini«.
Štiri ključne zahteve
»Javno pismo je doživelo neverjeten odmev. Ne le da ga je podpisalo več kot 600 strokovnjakov, zgroženih občanov, ampak tudi več kot 60 društev, podprla so ga tudi vsa ključna strokovna združenja,« je pojasnil Izidor Ostan Ožbolt. Arhitekt Arne Vehovar je navedel, da glede na široko in jasno izraženo podporo strokovne javnosti menijo, da »ministrstvo poziva nikakor ne sme ignorirati, obenem pa pričakujemo hiter odziv«. Dodal je, da je stroka ministrstvu za naravne vire in prostor pripravljena pomagati pri uveljavljenju zahtev.
Podpisniki pisma zahtevajo pripravo enotnih pravil za strokovno ravnanje z drevesi v naseljih. Kot so pojasnili, morajo biti vsa drevesa posejana in vzdrževana po visokih standardih. Da pravila ne bi ostala samo mrtva črka na papirju, zahtevajo, da pristojna institucija vodi evidenco dreves, prav tako bi dajala dovoljenja za sečnjo dreves.
Zahtevajo pripravo usmeritev za občanke in občane, ki želijo pomagati pri skrbi za drevesa in druga živa bitja v naseljih.
Tretja zahteva je izdelava nacionalnih smernic za rabo vode v izrednih razmerah, kjer je treba zalivanju dreves določiti pomembno mesto med panogami. Kot so navedli, bi zalivanje dreves moralo imeti prednost pred recimo zalivanjem površin za golf, nogomet, čiščenje avtomobilov in podobno.
Na koncu zahtevajo še, da se vzpostavi strokovna skupina, ki ni namenjena le spremljanju stanja v prostoru, torej nadzoru dreves, ampak je pristojna tudi za posodabljanje zakonodaje, za pomoč občinam in občanom ter ukrepanje v primeru večjih problemov ali kršitev.
Drevesa ustvarjajo pogoje za življenje
Podpisniki so poudarili, da je ekosistemskih koristi dreves več. »Mesta so pomemben življenjski prostor divjih opraševalcev – tako različnih čmrljev kot množice čebel samotark. Ob ustreznem upravljanju lahko na javnih zelenih površinah in zasebnih vrtovih dobijo hrano in prostor za gnezdenje,« je zapisal Danilo Bevk z Inštituta za biologijo in predstavnik Čmrljice – slovenskega društva za varstvo opraševalcev. »V parkih in na vrtovih bi morale biti dobrodošle tudi divje rastline. Želimo si manj brnenja kosilnic in več brenčanja. Manj zelenih puščav in več pisanih travnikov,« je zaključil.
Da ravni toplogrednih plinov še vedno rastejo z nezmanjšano hitrostjo, je opozoril klimatolog Primož Ribarič. »Kot zanimivost, na globalni ravni drevesa v urbanih okoljih odstranjujejo 7,4 milijarde ton ogljika,« je povedal.
Za konec je krajinska arhitektka z Inštituta za politiko prostora Maja Simoneti navedla, da nas mora pobuda spomniti na to, kar smo se učili v šoli. »Rastline ustvarjajo pogoje za življenje in brez njih ni življenja,« je pojasnila.
