Univerza v Ljubljani se je tudi letos uvrstila na znamenito šanghajsko lestvico najboljših svetovnih univerz – tokrat glede na posamezna področja. Najmočnejši so v matematiki, fiziki, inženirstvu in še na nekaj drugih področjih, kjer se univerza uvršča med 200 in 300 najboljših na svetu. Po področjih je sicer najvišjo uvrstitev doseglo »gostinstvo in turizem«, kjer se ljubljanska univerza uvršča od 76. do 100. mesta. Leta 2021 je v skupni razvrstitvi segla med 501 in 600 najboljših. To je enako uvrstitvam v dveh letih pred tem, a slabše od let 2017 in 2018, ko se je uvrščala od 401. do 500. mesta.
»Uvrstitve odražajo kakovostno delo naših članic. Napredek pa je mogoč le ob ustrezni podpori države,« pravijo v vodstvu ljubljanske univerze. Poudarili so, da po velikosti primerljive univerze v drugih državah prejemajo več državnih sredstev. Univerza v Ljubljani se uvršča tudi na druge svetovne lestvice. Na lestvici CWUR zaseda 416. mesto, na lestvici Times Higher Education (THE) sodi v razred 801 do 1000, na lestvici QS – Top Universities pa v razred 591 do 600.
Množica lestvic
Vodstvo ljubljanske univerze ob tem opozarja, da rangiranje univerz »ni edini kazalnik kakovosti ali objektivni dejavnik uspešnosti univerz«. K uspehu na šanghajski lestvici denimo največ prispevajo Nobelove nagrade in posamezni vrhunski raziskovalni dosežki, rezultati pa so zgolj delno uravnoteženi glede na velikost univerz. Tako so velike univerze – zlasti v ZDA in Veliki Britaniji –, ki načrtno zaposlujejo stotine vrhunskih znanstvenikov, v prednosti. »V Sloveniji Nobelovih nagrajencev nimamo. Skoki navzgor so mogoči, če univerzi uspe zaposliti 'pomembne' posameznike, zgolj z raziskovalnimi dosežki pa so bistveno počasnejši,« pravijo na ljubljanski univerzi.
Pogled na Univerzo v Mariboru je podoben: na šanghajsko lestvico se jim ni uspelo uvrstiti že dve leti zapored. Nazadnje jim je to uspelo leta 2019, ko je dosegla razred 701 do 800. Letos so mariborsko univerzo uvrstili na lestvico posameznih področij, kjer na področju matematičnih ved dosega rang 401 do 500 najboljših. Na drugih globalnih lestvicah se mariborska univerza pojavlja bolj pogosto: na lestvici CWUR je na 1077. mestu, na THE je v razredu 1001 do 1200, na QS pa med 801. in 1000. mestom.
Vodstvo mariborske univerze pravi, da si njihova univerza »vseskozi prizadeva za kakovost znanstvenoraziskovalne, pedagoške in strokovne dejavnosti, kar se odraža tudi pri posameznih kazalnikih, ki jih merijo mednarodne lestvice«. »Zaradi specifičnosti metodologije posameznih lestvic pa kakovost univerze merimo z uporabo mnogo širšega nabora kazalnikov,« so še pripomnili.
Vsakdo najde, kar mu ustreza
Univerzo na Primorskem je mogoče najti na lestvici THE med 1001. in 1200. mestom, univerza v Novi Gorici pa je na 1823. mestu lestvice CWUR. Novogoričani se sicer ponašajo z dobrimi rezultati – pravkar so denimo pridobili 10-milijonski evropski projekt za raziskovanje s pomočjo umetne inteligence –, do rangiranja na lestvicah pa so skeptični. »Vsakdo lahko najde lestvico, ki mu najbolj ustreza, pač odvisno od metodologije,« pravi rektor Boštjan Golob. Novogoriška univerza je denimo letos dosegla 228. mesto na mednarodni lestvici RUR (Round University Ranking) in pri tem prehitela ljubljansko in mariborsko univerzo, ki sta bili »šele« na 505. oziroma 704. mestu. Novogoriška univerza je bila leta 2019 na tej lestvici celo na 140. mestu. Golob pa raje poudarja lestvico U-Multirank, ki univerze analizira na bolj podroben način in jih ne rangira tako enostavno.
Nekdanji prorektor ljubljanske univerze Ivan Leban, ki spremlja globalne uvrstitve slovenskih univerz, meni, da bi bilo treba slovensko znanost na teh lestvicah vendarle okrepiti. To bi dosegli z združevanjem Univerze v Ljubljani, Instituta Jožefa Stefana, Kemijskega inštituta in Nacionalnega inštituta za biologijo v enotno raziskovalno univerzo, pravi. »S tem bi naredili ogromno za slovensko znanost in visoko šolstvo. Večina raziskovalcev na teh inštitutih je bila v preteklosti tako in tako habilitirana na ljubljanski univerzi,« pojasnjuje. Nacionalni inštitut za biologijo je pridruženi član Univerze v Ljubljani od leta 2020.
