Razkritja komisije namreč potek in financiranje njegovega doktorskega študija prikazujejo v vse prej kot pozitivni luči, Pivca bodo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic celo naznanili policiji.

Razvpiti domoznanski doktorat

O doktoratu direktorja UKC Maribor in predsednika mestnega odbora SDS smo letos v Dnevniku objavili serijo člankov. Pivec je lani postal doktor medicinskih znanosti z "domoznansko" disertacijo z naslovom Razvoj bolnišnice Maribor od ustanovitve do druge svetovne vojne.

Protikorupcijska komisija se je podrobno seznanila s potekom študija na programu Biomedicinska tehnologija, vendar je ugotovila, da ni pristojna za vsebinsko presojanje Pivčeve doktorske teme. Je pa komisija pod predsedovanjem Gorana Klemenčiča opozorila na okoliščino, da v majhni Sloveniji obstaja tveganje klientelističnih ali celo koruptivnih ravnanj pri postopanju komisij, ki ocenjujejo doktorske disertacije.

Ta se lahko kažejo tudi v tem, da se na določenem programu uspešno prijavi in zagovarja tema, ki s tem študijem ni z ničemer povezana, ker je matični program za to temo na drugi instituciji, kjer bi moral kandidat vložiti veliko več truda za dokončanje študija ali celo ne bi izpolnjeval pogojev za vpis. Vse te ugotovitve veljajo tudi za primer Pivec.

Vendar je rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj večkrat poudaril, da Pivčev študij ni sporen in da njegov "zgodovinski" doktorat prispeva k dvigu ugleda univerze in njene medicinske fakultete. Kljub temu bo komisija v ločenem postopku izvedla podroben pregled načrta integritete na univerzi in ugotovila, ali učinkovito preprečujejo nedovoljene klientelistične povezave med doktorskimi kandidati in člani komisij.

Kršil dolžno ravnanje in prestopil meje svojih pravic

Direktorju Pivcu je doktorski študij plačal UKC Maribor, javno ustanovo je stal 17.601 evrov. V ta znesek je vključen tudi honorar zgodovinarju Marku Žuraju, ki je namesto Pivca raziskoval gradivo v Pokrajinskem arhivu Maribor. Pivec je skušal komisijo prepričati, da Žuraj ni raziskoval za potrebe njegovega doktorata, vendar je s svojimi izgovori ni prepričal.

Zato je komisija ocenila, da je Pivec neupravičeno sklenil pogodbo z zgodovinarjem. Kršil je dolžno ravnanje in prestopil meje pravic poslovodne osebe s tem, ko je brez predhodne odobritve sveta zavoda in na račun zavoda naročil storitve Marka Žuraja za potrebe svojega doktorata.

S sumom storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja, ki se preganja po uradni dolžnosti, bo komisija seznanila policijo. Ministrstvu za zdravje pa bo poslala pobudo, da naj zaradi suma negospodarnega financiranja doktorskega študija sproži upravni nadzor v UKC Maribor.

V pogodbi zaznala korupcijsko tveganje

Komisija je še ugotovila, da pogodba o izobraževanju Gregorja Pivca ni bila pripravljena z ustrezno skrbnostjo, saj iz nje ne izhaja, da jo je UKC Maribor sklenil s svojim direktorjem. V njej bi zato moralo biti izrecno navedeno, kdo je pristojen za kritje stroškov Pivčevega študija.

Po mnenju zavoda bi moral o tem odločati svet zavoda, ne pa strokovna direktorica Darja Arko, ki je odobrila plačilo stroškov lektoriranja, oblikovanja in vezave Pivčeve disertacije. Zaradi nejasne pravne podlage v tem primeru sicer ni mogoče govoriti o kršitvi dolžnega ravnanja v korist Pivca, je presodila komisija in dodala, da pa je zaznala korupcijsko tveganje.

Širši problem integritete v akademskem okolju

Primer Pivec je pokazal, da ima UKC Maribor vzpostavljen pomanjkljiv notranji nadzor za obvladovanje korupcijskih tveganj, so poudarili v komisiji za preprečevanje korupcije. Pri tem so opozorili še na okoliščino, ki jo je v svojih člankih razkril Dnevnik, in sicer na dejstvo, da UKC Maribor plačuje letno sorazmerno visoke zneske javnih sredstev za objave svojih zaposlenih v tujih znanstvenih in strokovnih revijah, s katerimi ti pridobivajo točke za ustrezne habilitacije.

Gregorju Pivcu je UKC Maribor leta 2006 plačal objavo članka v plačani prilogi revije Wiener Klinische Wochenschrift. Istega leta so tej reviji plačali še za objavo 17 drugih člankov in za to namenili skupaj 13.398,36 evra. "To nakazuje na širši problem integritete v akademskem okolju," je ugotovila komisija.