Raje kot za hrano dajo za kak liter in tako pozabijo na mraz

Čeprav v zavetišču za brezdomce še ne opažajo povečanega obiska, zagotavljajo, da so nanj pripravljeni. Če bo treba, bodo po jedilnici razprostrli dodatna ležišča, tako da nihče ne bo ostal v tem mrazu na ulici. Tudi na Mestni občini Ljubljana spremljajo razmere. Če bo treba, bodo za brezdomce zagotovili dodatno začasno zavetišče, kot so že storili pozimi leta 2005. (Foto: Bojan Velikonja)

Burja bo na Obali do današnjega popoldneva na odprtem morju povzročala štirimetrske valove, bližje obali se bodo znižali, a še vedno poplavljali denimo piransko punto. V naslednjih dneh bodo tudi dnevne temperature v večjem delu Slovenije ostale pod -5 stopinjami Celzija, nočne pa bodo okoli -10 stopinj Celzija ali nižje, medtem pa bo veter še stopnjeval občutek mraza, opozarjajo vremenoslovci. Danes bo v večjem delu države zapadlo od 5 do 15 centimetrov snega, v južni Sloveniji lahko celo od 20 do 30 centimetrov. Veter bo ponekod gradil snežne zamete.

Nekateri tudi v mrazu prespijo pod mostovi

Ob takih razmerah se pogosteje spomnimo na tiste, ki jih zebe, pa nimajo toplega zavetja, na brezdomce.

V mariborskem zavetišču za brezdomce na Ruški cesti je zadnja dva tedna polnih že vseh 25 postelj, kolikor jih premorejo, je povedal Boris Kurent. Nekaj prostora še imajo v treh bivalnikih za brezdomce nadškofijske Karitas na Ljubljanski cesti. Tam imajo na voljo 40 postelj, zasedenih je vsak dan približno 15, je povedal predsednik Nadškofijske Karitas Branko Maček.

Medtem prostorske stiske še ne občutijo v osrednjem ljubljanskem zavetišču za brezdomce na Poljanski cesti. "Za zdaj navala še ni. Enako ljudi pride na kosilo, enako jih pride spat kot vsak drug dan. Na cesti ostajajo tisti, ki nočejo naše pomoči. Ti si poiščejo svoje zavetišče, še pred nekaj leti so v prav takem mrazu postavili šotor pod mostom in spali tam. Ljudje so navajeni preživeti tudi v najhujših razmerah," pravi vodja zavetišča na Poljanski Boris Kosec. V zavetišču imajo nekaj zasilnih ležišč, ki jih bodo po potrebi namestili v jedilnici. "Zunaj ne bomo pustili nikogar," je poudaril. V Ljubljani imajo 95 postelj za brezdomce, skupaj z zasilnimi pa 110.

Načelnica oddelka za socialno varstvo na Ljubljanski občini Tilka Klančar je obljubila, da bodo - če bodo vodje zavetišč ocenili, da potrebujejo še dodatne postelje - takoj zagotovili primerno opremljen in ogrevan prostor za zasilno zatočišče. Doslej je bilo to potrebno le enkrat, leta 2005, so pa pripravljeni tudi letos, je zatrdila.

Znano je, da je pred leti, ko so bile zime hujše, v Ljubljani v snegu zmrznilo pet ali šest brezdomcev vsako zimo, zadnja leta naj takih primerov ne bi bilo.

Vsaj dvakrat več bolnikov v ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja

Bistveno povečan obisk je v zadnjih dveh tednih v ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani. "Včeraj je bilo denimo 12 ljudi, običajno jih pride pet ali šest. V res mrzlih zimskih dneh imamo približno 20 pacientov vsak dan," opisuje zdravnik prostovoljec v tej ambulanti, dr. Aleksander Doplihar. Ljudje prihajajo zaradi podhladitev, ozeblin rok in nog, pljučnic, imajo tudi težave z dihali ali druge kronične bolezni, ki se pojavijo zaradi slabih življenjskih navad, kot sta alkoholizem in kajenje. "Zaradi kajenja imajo zmanjšano cirkulacijo v rokah in nogah in so zato tudi bistveno bolj občutljivi na mraz," je povedal.

Najhujše in najpogostejše težave so s pljuči, denimo KOPB, astma, TBC in težave z jetri, prebavili, želodcem, tudi sladkorne bolezni. Pozimi pride veliko pacientov, ki jim morajo zaradi slabe cirkulacije amputirati kakšen ud ali prevezati golenske razjede. "Ob tem morajo redno prihajati na preveze, tega pa se določeni pacienti ne držijo, nekateri nimajo možnosti, drugi pač nimajo volje," je pred časom povedala medicinska sestra v tej ambulanti Tatjana Goričar.

Seveda jim zdravniki vselej svetujejo, naj zmanjšajo kajenje in količine popitega alkohola, "a ni važno, kaj rečemo, naši nasveti ne padejo na plodna tla. Običajno za hrano nimajo denarja, tisto kar nafehtajo, pa dajo za liter brozge, da jim je lažje in pozabijo na lakoto ter mraz," pravi dr. Doplihar. Res pa je, da zelo dobro poznajo posledice, če bi pili kaj drugega kot vino. Žganih pijač ne pijejo ravno zaradi možnosti podhladitve, je pred časom rekla Goričarjeva.

Doplihar še opaža, da ljudje prihajajo v ambulanto tudi zgolj zato, da bi se pogreli, in meni, da je v Ljubljani bistveno premalo dnevnih centrov, kjer bi brezdomci preživljali popoldneve. Tak dnevni center sta denimo Vincencijeva zveza dobrote na Plečnikovem trgu in center Kralji ulice. "Res pa je tudi, da so zunaj v glavnem odrasli, ki so že dolgo na ulici in se tudi znajdejo. Se gredo za silo pogret v kakšno trgovino," pravi Doplihar.

V ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani ima kartoteko okoli 860 pacientov, od tega 60 otrok. V Mariboru še okrog 380.

Na Primorskem izpadi elektrike

Zaradi orkanske burje so na območju Elektra Primorske imeli nekaj prekinitev oskrbe z električno energijo. V minulih dneh je burja na širšem območju Vipavske doline, Krasa in Goriških brd podrla drevo, ki je padlo na daljnovod, zato je bilo nekaj ur brez napajanja z električno energijo približno 1000 odjemalcev. Do prekinitev je prišlo tudi na območju Sežane, natančneje na Divači 2. Včeraj so bili zaradi pretrganih vodnikov nekaj časa brez električne energije v Goriških brdih (Vedrijanu) in Zgornji Lokovec, na območju Ajdovščina - Razdrto in Odcep Sviščaki. Brez električne energije je začasno ostalo 586 odjemalcev. Kot je povedal Zvonko Toroš, direktor tehničnega sektorja, je burja zaradi pretrganih žic doslej povzročila za več kot 100.000 evrov škode, naenkrat pa je bilo brez elektrike tudi do 5000 odjemalcev. Za odpravljanje okvar na električnih vodih, vseh je 8000 kilometrov, je v stalni pripravljenosti 170 delavcev, ki izpade sanirajo, kolikor pač vreme dopušča.

V Elektru Maribor pravijo, da opažajo za 3 do 5 odstotkov povečano porabo električne energije, ker so ljudje več doma. Za zdaj pa težav z dobavo v Mariboru ali Ljubljani ni, dodajajo pa, da vsi ekstremni vremenski pogoji vplivajo na zmanjšanje zanesljivosti oskrbe. Čeprav izrednih težav ne pričakujejo, svetujejo odjemalcem, da je z napravami ravnajo, kot da so pod električno napetostjo. Če opazijo, da električne energije dlje časa ni, pa pokličejo center za odpravo okvar. (ah, jal)

Lažen občutek toplote

Mraz je nevaren za starejše, opozarja dr. Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja. Starejši slabše proizvajajo toploto, hkrati pa pogosteje živijo v velikih slabše ogrevanih stanovanjih. Mraz upočasni mišljenje in povzroči težave z gibanjem, zato podhladitve pri starejših niso redke. Pri astmatikih mraz sproža napade, težave z dihali pa so pogoste tudi pri kroničnih bolnikih z obolenji srčno-žilnega sistema, zato tem skupinam odsvetuje kakršno koli zadrževanje na prostem. "Če gredo do trgovine, pa naj imajo na ustih kak robec," svetuje.

Mraz prav tako osuši sluznico, to pa povzroča hitrejši razvoj pljučnice ali prehlada. "Če je nekdo zdrav in dobro zavarovan, kaj hujšega ne more biti, le če ima dele telesa izpostavljene mrazu, potem bo utrpel ozebline na ušesih, nosu, rokah in nogah," še dodaja Otorepec. Zato naj se vsak, ki gre na hlad, nadene primerno, dovolj veliko in toplo obuvalo. "Če ga stiskajo žulji, je pretok krvi že tako ali tako manjši," pravi. Takoj ko človeka zazebe, naj bo čimbolj telesno aktiven in ne stoji na mestu. Vendar med naporom telo porablja energijo, ki bi jo sicer potrebovalo za vzdrževanje temperature, zato pretiran telesni napor v nizkih temperaturah kljub vsemu ni priporočljiv. Kar se da hitro pa se je treba umakniti z mraza in spiti kaj toplega. Alkohol še bolj razširi periferne žile in zato povzroča hitrejše izgube toplote s telesa, zato se je temu priporočljivo izogniti. "Občutek toplote, ki ga povzroča, je zgolj lažen," opozarja Otorepec.

Vozniki, ne polivajte stekla s toplo vodo

Janez Žužek, vodja AMZS-jeve izpostave v Ljubljani, našteva najpogostejše težave, s katerimi vozniki prihajajo k njim: zamrznitev tekočine za pranje vetrobranskega stekla, odpoved akumulatorja, okvare na zavorah, na podvozju ter na brisalcih. Določene stvari lahko voznik prepreči sam, pravi, druge le serviser. V hladnem tako ni priporočljivo uporabljati ročne zavore, raje naj vozniki parkirajo avto na majhni klančini in ga pustijo v prestavi. Vetrobransko steklo je bolje prekriti in zaščititi pred mrazom, ne svetuje pa polivanja zamrznjene šipe s toplo vodo, saj lahko šipa ob takem temperaturnem šoku tudi poči. Ob zagonu motorja ni dobro, da se vozilo ogreva ob visokih vrtljajih, zato Žužek svetuje, da se vozniki odpeljejo v prestavi višje kot običajno. V mrazu je naj vozniki avta tudi ne perejo, saj tako zjutraj ne bodo imeli težav z odklepanjem. Ključavnico je priporočljivo še podmazat s spreji, da ne zmrzne, prav tako tesnila na vratih, da ta ne zadržujejo vlage.

V vožnji v burji, kot jo pričakujemo, je najbolj problematična hitrost, dodaja Brane Legan, inštruktor varne vožnje. "Ne ignorirajte obvestil, ki opozarjajo na znižanje hitrosti," je rekel. Med burjo naj vozniki držijo volan z obema rokama in v položaju "petnajst do tri", sedež pa naj imajo v vzravnanem položaju. "Ko pride sunek od strani, ki je najnevarnejši, je treba z nežnim, ne sunkovitim, odločnim in predvsem pravočasnim gibom popraviti smer," svetuje. Dodaja, da prtljažniki ali kolesa, ki jih vozniki vozijo na strehah, ponudijo dodatni upor vetru, zato bo avto toliko bolj znašalo.