Predsednik vlade je sicer včeraj poudaril, da bi breme odgovornosti končnega sprejema sporazuma sicer lahko kot predsednik vlade, kolikor je v njegovi pristojnosti, nosil tudi sam, vendar pa se mu po drugi strani zdi prav, da se z odločanjem ljudi o južni meji zaokroži projekt osamosvojitve in slovenske državotvornosti, ki so ga pred dvajsetimi leti z odločitvijo za samostojno državo začeli na plebiscitu.

Prvak SDS pa ocenjuje, da je slabo, da je prišlo do referenduma v pogojih, ko sta slovenska politika in slovenska javnost razdeljeni, slovenska stroka pa po njegovem prepričanju arbitražnemu sporazumu v glavnem nasprotuje. Tokrat se prvič v zgodovini slovenske države dogaja, da je neka neodgovorna vladna politika pri strateško pomembnem vprašanju zavzela neenotno stališče in je sedaj odločitev v rokah volilk in volilcev, je prepričan Janša. In dodaja: »Normalno bi bilo, da bi bili v sporu s Hrvaško, sedaj pa sta slovenska vlada in skoraj celotni hrvaški sabor na isti strani, večji del stroke in, upam, da večinska javnost v Sloveniji, pa je proti. Pripeljali ste Slovenijo v to situacijo.«

A je Pahor, kot odgovarja, ponosen na to, da je Slovenijo pripeljal v situacijo, ko se lahko s Hrvaško reši vprašanje meje in zagotovi trajnost miru in varnosti. Janši vprašanja meje ni uspelo rešiti, čeprav mu je sam – kot pravi premier – pri tem pomagal. »Vam je v 20 letih uspelo veliko pomembnih stvari, jaz pa mislim, da mi je skupaj s sodelavci uspelo pripraviti sporazum, ki ščiti naše interese in je najboljše, kar lahko Slovenija dobi. Tega ne bi dobila, če Hrvaški ne bi svetila rdeča luč za vstop v EU.« Tako pa je po besedah premiera Hrvaška v bistvu pristala na sporazum Rehn 2. Če sporazum na referendumu ne bo potrjen, bo ostalo sedanje stanje: ostali bomo brez rešitve za mejo, ostala bo nevarnost incidentov, s sosedo ne bomo mogli razviti prijateljskih odnosov. Vendar pa Pahor od Janše pričakuje, da bo v primeru, »če boste sporazum na referendumu odklonili, pojasnili, kaj bo alternativa«.

Omenjene Pahorjeve navedbe je Janša označil kot ocene, ki jih daje nekdo, ko mu zmanjkajo argumenti. To, kar je v arbitražnem sporazumu, določanje meje na morju in na kopnem po načelu mednarodnega prava, je po Janševem prepričanju dvajsetletna hrvaška zahteva. Ker od tega v njegovem mandatu niso bili pripravljeni odstopiti, jim tega vprašanja tedaj ni uspelo rešiti. Arbitražni sporazum je po Janševih besedah sicer res ta hip najboljše, kar imamo, saj kaj drugega nimamo. Z uveljavitvijo sporazuma pa bi Slovenija po njegovem prepričanju izgubila suverene pravice na morju, izgubila status pomorske države, ogrožen bi bil status Luke Koper, južna meja bi bila zabetonirana tako, da bi Slovenija dejansko postala ozemeljsko prikrajšana država. Prepričan je celo, da arbitražni sporazum sodišču preprečuje, da bi določil teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem. Nasprotno je Pahor prepričan, da je naloga arbitražnega sodišča, ki iz sporazuma izhaja, da ta stik določi. »Pravniki pravijo, da ne bi mogli doseči boljšega teksta arbitražnega besedila. Največ, kar lahko nekemu tribunalu kot princip naložite, je, da določi stik z odprtim morjem. Ne vem, kakšna bo razsodba arbitražnega sodišča glede celotne meje, vem pa, da bo Slovenija s tem sporazumom dobila stik z odprtim morjem,« je še poudaril premier.