Skrajno groteskno
Tam se je Vojnović moral zagovarjati zaradi besed im misli svojega fiktivnega junaka Marka s Fužin. Tovrstni pritisk represivnega organa na umetnika je precedens v poosamosvojitveni Sloveniji (v tem obdobju smo doživeli dve civilni tožbi zoper pisatelja Matjaža Pikala in Bredo Smolnikar, ki jima je ustavno sodišče po dolgoletnih pravdah vendarle dalo prav). Pisatelj in podpredsednik mednarodne organizacije PEN dr. Boris A. Novak pravi, da je zadnje tovrstno zaslišanje doživel pred več kot dvajsetimi leti in zato ostro protestira.
Goran Vojnović je zasliševalcem med drugim pojasnil, da je knjiga Čefurji raus roman, ki je po definiciji fiktivno delo, v njem pa nastopa Marko, ki pripoveduje svojo zgodbo, ki je plod pisateljeve domišljije. Ker ima najstnik v tej izmišljeni zgodbi težave s policijo, pač o policiji ne misli nič lepega … Vojnović je po zaslišanju dejal, da je vse skupaj skrajno groteskno in da ne razume čisto dobro motiva v.d. generalnega direktorja policije. "Mogoče bi se pa Matjaž Šinkovec moral o zadevi pomeniti z Markom," je predlagal.
Kresalova prebrala knjigo
Na Generalni policijski upravi smo izvedeli, da je Šinkovec predlog za kazenski pregon pisatelja podal že decembra, ko je nadomeščal bivšega generalnega direktorja policije, na to, da obstajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, pa so ga opozorili inšpektorji, zaposleni v njegovi službi. Neuradno smo slišali, da so nanj pritiskali policisti, češ, da se mora odločno postaviti zanje. Za postopek so trenutno pristojni kriminalisti PU Ljubljana, ki v okviru predkazenskega postopka zbirajo obvestila. Če bodo ugotovili, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, bodo na državno tožilstvo podali kazensko ovadbo, če teh razlogov ne bo, bodo tožilstvo o postopku le obvestili. Odgovora na vprašanje, zakaj se s primerom ukvarja oddelek za gospodarsko kriminaliteto, nismo dobili.
Če so nam v službi generalnega direktorja policije včeraj prostodušno odgovarjali v slogu, bo že postopek pokazal, ali je pisatelj kriv, se je notranja ministrica Katarina Kresal odzvala nekoliko drugače. Knjigo Gorana Vojnovića je prebrala že pred časom in jo vidi predvsem kot pretresljivo pripoved o pripadnikih narodnosti iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Poudarila je, da bo vedno ščitila ugled policije, ko jo bodo zlonamerno in neutemeljeno napadali, da pa po drugi strani ve, kaj je umetniška svoboda in da gre v literarnih delih za domišljijske navedbe knjižnih junakov, ne pa za dejstva. "To pričakujem tudi od svojih sodelavcev, če tega ne, pa vsaj razum. Izgubljanje energije s takimi zadevami me spravi v slabo voljo."
Ta pregon ni šala
Ne toliko slabe volje kot šokirani in ogorčeni pa so bili včeraj prav vsi, ki smo jih prosili, naj dogodek komentirajo. "Si predstavljate, da bi policisti preganjali vse tiste, ki pripovedujejo ali zapisujejo vice o policistih? Žal Vojnovićev primer ni šala," so dejali pri Študentski založbi, ki je sporni roman izdala. Opozorili so, da smo v poosamosvojitvenem času doživeli nekaj odmevnih pritiskov represivnega aparata na pisateljsko svobodo. "Prepričani smo bili, da je z epilogoma primerov Pikalo in Smolnikar tega konec. Toda očitno je, da nekateri še vedno ne razumejo, kaj sploh je literatura. Zastraševanje umetnikov in intelektualcev ni atribut demokratične družbe." Pri Društvu Slovenskih pisateljev so med drugim zapisali: "Veseli nas, da se represivni organi obračajo h knjigam in jih prebirajo, manj pa nas veseli, da strokovne presoje raje ne prepuščajo drugim. Pritiski na svobodo umetniškega ustvarjanja morda skušajo zatirati, ožiti ustvarjanje samo, a smo prepričani, da se na dolgi rok ta račun ne izide.
"Ne morem verjeti, da je vodstvo policije vstopilo v klub razžaljenih, ki zadoščenje za svojo javno podobo išče na sodišču," je dejal Jožef Školč, sekretar v kabinetu predsednika vlade, novemu manevru vrha policije pa se nikakor ni mogel načuditi niti odvetnik Aleksander Čeferin. Predlog za pregon pisatelja se mu zdi nesmiseln in sramoten. Po njegovem ni sodišča, ki bi lahko Vojnovića obsodilo na podlagi omenjenih navedb, gre pa gotovo za pritisk organov represije na svobodo izražanja, ki meče slabo luč na celotno državo. "Srčno upam, da se je odgovorni visoki policist ali napil ali zakadil ali je pomalical nore gobe. Ker če ni, lahko ta poziv razumemo, da so po politiki (denimo serijskemu tožniku J.J.) tudi država in njeni represivni organi začeli metati rokavico civilni družbi," pa je med drugim sporočil Dnevnikov kolumnist Vlado Miheljak. Avtorja domislice je pozval, naj ekspresno odstopi iz zasebnih ali, še bolje, zdravstvenih razlogov. Hkrati je pozval tudi policijski sindikat, naj se opredeli, "saj je bizarna domislica visokega uslužbenca bolj kot karkoli doslej onečastila dobro ime in osmešila javno podobo policije."
