»Ni volk, čeprav ima podobno ime. Ni lisica, čeprav je videti precej podobno. Ni niti antilopa, čeprav ima podobno dolge noge,« so sporočili radovednežem, ki so od minulega tedna na družbenih omrežjih ugibali, kdo bosta nova prebivalca živalskega vrta. Takrat so svojim sledilcem zaupali le, da živali prihajata iz Južne Amerike, znani pa sta po dolgih nogah in posebnem oglašanju. Pod objavo so se kmalu zvrstili številni komentarji. V torek so v Živalskem vrtu Ljubljana razkrili novi prebivalki, to sta grivasti volkulji.
»Po praksi EAZA nove vrste sprva dobimo v paru istega spola, da se osebje nauči najboljše oskrbe. Šele pozneje, ko to omogočijo razmere in tako določi koordinator EAZA, se lahko pridružijo tudi samci in s tem se odpre možnost razmnoževanja,« so pojasnili. Novi prebivalki imata zanimiv vonj Za grivaste volkove velja kar nekaj zanimivih dejstev. So denimo najvišji predstavniki družine psov in s svojimi dolgimi nogami lahko prehodijo visoke trave južnoameriških savan. Nimajo pa bližnjega sorodnika, kar pomeni, da niso ne pravi volk, ne pes, ne lisica.
So samosvoja evolucijska veja. Poleg tega komunicirajo s posebnim laježem oziroma renčanjem, ki mu po angleško pravijo tudi »roar bark«. »Oddajajo zelo značilen, močan vonj, zaradi katerega jim pogosto pravijo dihurji volkovi,« so še povedali v Živalskem vrtu Ljubljana in dodali, da lahko z njima oskrbniki delajo v prostem kontaktu, kar pomeni, da si med oskrbo delijo isti prostor. Sicer so grivasti volkovi po naravi plašne živali, zato moramo upoštevati njun čas na navajanje na novo okolje. V ZOO Ljubljana bodo jedilnik volkulj sestavljali raznovrstna zelenjava (korenje, kumare, paprika, rdeča pesa, paradižnik, bučke itd.) in sadje (banane, jabolka, grozdje, melona), kuhan riž, krompir in topinambur, kuhano jajce, briketi za pse ter raznolik plen čez teden (piščanci, prepelice, podgane, miške …). Uvrščeni na rdeči seznam ogroženosti.
Kot so še pojasnili, je grivasti volk uvrščen na rdeči seznam Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) kot skoraj ogrožen. Stanje populacije v divjini je trenutno neznano zaradi sramežljivosti vrste, vendar pa obstaja zaskrbljenost za upadanje populacije predvsem zaradi krčenja življenjskega okolja in zato tudi vse več cest ter s tem povozov. »Trenutna populacija v živalskih vrtovih je nekaj več kot tristo grivastih volkov, približno polovica jih je znotraj Evropske zveze živalskih vrtov in so del programa vzreje ogroženih vrst (EEP), kar pomeni, da se zanje vodi rodovna knjiga in spremlja genetika,« so zapisali in poudarili, da je glavna vloga vzreje populacije v živalskih vrtovih zagotoviti rezervno populacijo v primeru drastičnega upada te v naravi.
»Prav tako stremimo k izobraževanju javnosti o vplivu potrošniških odločitev, kot je na primer poraba soje, zaradi močnega vpliva na njihovo okolje in posledično na preživetje te vrste. Program želi tudi podpreti raziskave na področju zdravja živali, kot so na primer tveganja dovzetnosti bolezni, ki se lahko prenašajo z domačih psov, ki so zaradi krčenja okolja lahko v vse večjem stiku,« so še dodali. Novi prebivalki ljubljanskega živalskega vrta se še navajata na okolje in se zato pogosto zadržujeta v notranjih prostorih. Kljub temu pa imata prost dostop do zunanjega dela. Kot so povedali, bodo obiskovalci novi volkulji kmalu lahko občudovali tudi v živo.
