Velenjčani, združeni v Ljudsko iniciativo Velenje, te dni protestirajo zaradi visokih položnic za daljinsko ogrevanje, poleg znižanja (sicer na ravni države najnižjih) cen toplotne energije pa zahtevajo predvsem čiste račune. Prizadevajo si, kot pravijo, razjasniti, kdo pije in kdo plača. »Naš cilj je ugotoviti dejansko stanje glede dobave, porabe in prodaje toplotne energije ter preveriti, ali so skladno z zakonodajo urejena vsa razmerja med distributerjem in odjemalci,« je povzela njihova predstavnica Sara Bajec.
Tako so iz podatkov letnega poročila Komunalnega podjetja Velenje med drugim razbrali, da je občinsko podjetje pri dobaviteljih kupilo 319.176 megavatnih ur toplotne energije, v istem obdobju pa so odjemalcem prodali le 222.949 megavatnih ur toplote. To pomeni, da je občinsko podjetje nabavilo za več kot 43 odstotkov toplotne energije več, kot je te energije nato prodalo. V Ljudski iniciativi so prepričani, da so občani morali vse te izgube tudi plačati. »Pristojnim institucijam predlagamo uvedbo forenzičnih preiskav poslovanja,« so ob teh podatkih zapisali v Ljudski iniciativi.
Minister Bojan Kumer je včeraj izpostavil, da občani v nekaterih primerih nosijo breme neskrbnega gospodarjenja z gospodarsko javno službo daljinskega ogrevanja, kar se mu zdi nesprejemljivo. Na ministrstvu prav tako ugotavljajo, da med izvajalci gospodarske javne službe daljinskega ogrevanja manjka ambicij za spremembe.
Koliko toplote se izgubi?
V šaleškem distribucijskem sistemu se izgubi ogromno toplote, res pa je, da se toplota izgublja v vseh distribucijskih sistemih. Podatki agencije za energijo kažejo, da povprečne letne ekonomske toplotne izgube v vseh sistemih v Sloveniji znašajo med 16 in 20 odstotki. V ljubljanskem distribucijskem sistemu se recimo izgubi med 15,3 odstotka (za leto 2022) in 13,4 odstotka toplote (za leto 2021), izhaja iz letnega poročila Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana. V mariborskem sistemu se po podatkih Energetike Maribor izgubi 16 odstotkov toplote. V Šaleški dolini so torej izgube bistveno večje od državnega povprečja, ne drži pa, da vse te izgube plačajo odjemalci.
»Navajanje Ljudske iniciative o 43 odstotkih več nabavljene toplote temelji na napačnem tolmačenju pojma distribucijske (ekonomske) izgube. V procesu distribucije toplote namreč govorimo o dveh vrstah energetskih izgub, in sicer o tehničnih in ekonomskih ali distribucijskih toplotnih izgubah,« so pojasnili v Komunalnem podjetju Velenje. To je pomembno, kajti samo ekonomske izgube odjemalci tudi plačajo, ne plačajo pa vseh izgub. Ne glede na to so tudi tiste izgube v sistemu Šaleške doline, ki jih odjemalci plačajo, bistveno nad slovenskim povprečjem in znašajo 30 odstotkov (podatek za leto 2022) oziroma slabih 32 odstotkov (podatek za leto 2023). Izgube, ki finančno bremenijo občane, so torej nekoliko manjše, kot so predvidevali v Ljudski iniciativi, vendar pa vsaj dvakrat večje kot recimo v ljubljanskem ali mariborskem distribucijskem sistemu.
Zakaj se toplota izgublja?
Glavni razlog je velikost omrežja, pravijo na Komunalnem podjetju Velenje. Distribucijsko omrežje Šaleške doline je s svojimi 180 kilometri drugi najdaljši sistem v Sloveniji (za ljubljanskim). Poleg večstanovanjskih objektov in industrije oskrbuje tudi enostanovanjske hiše v zaselkih v okolici Velenja in Šoštanja. Najbolj oddaljeni odjemalci so od proizvodnega vira oddaljeni več kot šest kilometrov in na tej poti se izgubi precej toplote, pravijo. To njihovo pojasnilo le deloma drži; ljubljansko omrežje je namreč za slabih 100 kilometrov daljše od šaleškega in ima povsem enake značilnosti, a so zaradi intenzivnih vlaganj v minulih letih izgube minimalne. Koliko sredstev so v Komunalnem podjetju Velenje v zadnjih letih vložili v sanacijo omrežja, iz javno dostopnih podatkov ni razvidno, je pa povedno sporočilo v njihovem letnem poročilu, da jim v letu 2022 »v primerjavi z letom 2021 izgub ni uspelo zmanjšati«, poraba sistemske vode se je v tem obdobju še povečala. »Ugotavljanje in spremljanje števila okvar na področju toplotne oskrbe potrjuje dejstvo, da se sistem stara in da bo v naslednjih letih treba nameniti več sredstev za obnove cevovodov,« so zapisali. V drugih omrežjih so zaradi intenzivnih vlaganj izgube iz leta v leto vse manjše.
Drugi razlog za nadpovprečne izgube v šaleškem sistemu je razpršena poselitev. Zaradi redkejše poselitve Šaleške doline je gostota odjema nižja kot v drugih distribucijskih sistemih, kar povečuje izgube. Iz primerjave agencije za energijo izhaja, da je gostota odjema v Ljubljani denimo 3,9 gigavatne ure na kilometer omrežja (zelo strnjena poselitev), v Mariboru 2,19 gigavatne ure na kilometer omrežja, v Šaleški dolini pa le 1,2 gigavatne ure na kilometer omrežja.
»Toplotnih izgub najstarejšega distribucijskega sistema v Sloveniji kljub rednemu in investicijskemu vzdrževanju v preteklih letih ni bilo mogoče znižati na povprečje ostalih mlajših sistemov,« priznavajo v Komunalnem podjetju. Zavedajo se, da je preureditev sistema daljinskega ogrevanja ena ključnih nalog, ki jih čakajo v prihodnosti. To bo ob prenehanju sežiganja premoga neizbežno, o tem smo v Dnevniku že pisali, preobrazba pa bo dolgotrajna. Na ministrstvu sicer opažajo, da so današnji sistemi pogosto odraz preteklega stanja, toda »na lokalni ravni pogosto manjka idej in aktivnosti za nadgradnjo sistemov«.
