Državni zbor bo o vladi odločal v sredo, je odločil kolegij predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Tega dne se bo poslovila vlada Janeza Janše, nova vlada pa bi lahko že postavila nekaj ključnih kadrov. Včeraj dopoldne so poslanci najprej potrdili dvojico iz SD - kandidaturo za zunanjo ministrico Tanjo Fajon in kandidaturo Dominike Švarc Pipan za pravosodje. Nato je sledila četverica kandidatov iz Gibanje Svoboda: za večino v odboru za finance je bil dovolj prepričljiv kandidat za finančnega ministra Klemen Boštjančič, pa kandidatka za ministrico za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, popoldne pa sta se predstavila še kandidatka za notranje zadeve Tatjana Bobnar in kandidat za obrambo Marjan Šarec.
Tanja Fajon, ministrstvo za zunanje zadeve
Tanja Fajon je na zaslišanju pred odborom za zunanjo politiko ponudila novo podobo slovenske zunanje politike. V njej bo ohranila par stvari, ki jih odhajajoči minister Anže Logar očitno ni storil napačno. Delo v regionalnih srednjeevropskih in sredozemskih povezavah bo namreč ostalo stalnica zunanje politike tudi pod njenim krmilom. Vodilo mandata je torej: prgišče Logarjeve zapuščine in odpoved Janševi zunanji politiki. Povsem jasno je namreč nakazala preusmeritev Mladike od navezave Slovenije na vladi Poljske in Madžarske ter vrnitev v vode jedrne Evrope. Fajonova ne vidi Slovenije le na francosko-nemškem vlaku, temveč tudi na italijanskem, ki pod premierjem Draghijem postaja pomembnejši. V odnosih z ZDA, s Kitajsko pa tudi z Rusijo ne gre pričakovati epohalnih sprememb; odnosi s slednjo so po vsej Evropi na ledišču. Nekaj novosti prinaša načrtovani novi ustroj ministrstva, vendar tudi tu Fajonova s preimenovanjem ministrstva, novimi odposlanci in reorganizacijo nekaterih sektorjev ne odkriva tople vode.
Podrobneje je razdelala nekatera splošna določila koalicijske pogodbe o zunanji politiki in tudi prihodnji odnos do Hrvaške, ki je pred njenim zaslišanjem zaskrbel sosede, navajene toplejših odnosov pod Janševo vlado, čeprav se razen vzpostavljene boljše klime in glasne tihe diplomacije ni kaj prida premaknilo: nerešena vprašanja so ostala. Kako se bodo reševala pod Fajonovo, ki – ponovno pričakovano – napoveduje vztrajanje pri arbitražni razsodbi, je povsem odprto. Vsaj slovenska podpora vstopu Hrvaške v območje evra in OECD ne bi smela biti vprašljiva. Fajonova poudarja, da je schengen tudi v slovenskem strateškem interesu, toda pri vprašanju hrvaškega vstopa v schengen se diplomaciji pod njenim vodstvom ne bo mudilo, saj obstaja širši kontekst še nedokončane reforme schengna, ki se ga kot nekdanja poročevalka evropskega parlamenta o tem vprašanju dobro zaveda.
Dominika Švarc Pipan ministrstvo za pravosodje
Dominika Švarc Pipan je hibrid pravnice in političarke. Tako na papirju kot v praksi. Diplomirala in magistrirala je iz prava, doktorirala pa iz politologije na fakulteti za družbene vede. Kariero je prav tako najprej gradila v pravnih vodah, v času Šarčeve vlade pa je bila državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu, ki ga je tedaj vodila strankarska (SD) kolegica Andreja Katič.
Ko je včeraj odboru za pravosodje predstavila svoje načrte, je črpala tudi iz izkušenj na pravosodnem ministrstvu izpred dveh let. V pravosodju se večje spremembe ne zgodijo z danes na jutri, tako da se bo kot ministrica lahko soočila z vprašanji, s katerimi se je ukvarjala že kot državna sekretarka. Vzpostavitev enovitega prvostopenjskega sodnika (danes se sodniki na prvi stopnji delijo na okrajne in okrožne), reforma mreže sodišč, umik politike iz imenovanja sodnikov in razmislek o ukinitvi sodne preiskave so teme, s katerimi se na pravosodnem ministrstvu ukvarjajo že od Cerarjeve vlade in ministra Gorana Klemenčiča. Projekti nove ljubljanske sodne palače in ljubljanskega zapora se vlečejo še dlje. Vsemu naštetemu bo pozornost namenjala tudi bodoča pravosodna ministrica, ki pa je na zaslišanju pred poslanci izpostavila tudi nekatere bolj urgentne ukrepe, h katerim namerava pristopiti takoj.
Kandidatka je med drugim napovedala, da bo nova vlada po izvolitvi takoj odpravila blokado Janševe vlade, ki imenovanja nekaterih tožilcev zadržuje že od konca poletja 2020. Po njenem mnenju je nujno tudi sistemsko odpraviti krivične kazni, ki so jih državljani v času epidemije prejeli na podlagi neustavnih odlokov Janševe vlade. Ne le da bi bilo treba ustaviti tekoče prekrškovne postopke in izterjave glob, kazni bi bilo treba tudi izbrisati iz prekrškovnih evidenc in povrniti že plačane kazni.
Švarc-Pipanova je bila pri svojih napovedih pravniško zadržana in je napovedala usklajevanje z različnimi deležniki iz pravosodja.
Klemen Boštjančič ministrstvo za finance
Kandidat za finančnega ministra je bil dolgo časa ena najbolj varovanih skrivnosti pri predsedniku vlade Robertu Golobu. Na predstavitvi vizije ministrskega kandidata Klemna Boštjančiča je postalo jasno, zakaj. Boštjančič je namreč krizni menedžer, ki se je v svoji karieri – star je 50 let – ukvarjal s prestrukturiranjem podjetij, ki so se znašla pod vodo. Njegova naloga je bila, da jih skuša rešiti. Nazadnje je bil član uprave hotelske družbe Sava, pred tem pa ga poznamo iz zgodb Adria Airways, Intereuropa ali Vegrad. Kriznim menedžerjem bi lahko drugače tudi rekli, da so strokovnjaki za stroške oziroma da so izvedenci za to, kako skrčiti izdatke. Zato ne preseneča, da je na predstavitvi proti koncu razprave, ko je že odgovarjal na vprašanja poslancev, dejal: »Rezerve so povsod, s tem sem se veliko ukvarjal v podjetjih, ki sem jih prestrukturiral.« Če torej strnemo, Golob je Boštjančiča izbral za finančnega ministra, ta je v vsaki vladi ključen zato, ker je strokovnjak za iskanje rezerv in klestenje stroškov.
Situacija v javnih financah ni najboljša, je bil jasen Boštjančič. Strukturnega problema se zelo boji, zato je napovedal previdno proračunsko politiko, v katero bo skušal vpeljati nekaj podjetniške logike nadzorovanja stroškov, kontrolinga in dobrih praks iz tujine. Iz predstavitve vizije lahko sklepamo, da je podpornik uveljavitve davka na premoženje, prevetril naj bi tudi davek od dohodka pravnih oseb, kjer da so se olajšave razpasle. Napovedal je poseg v sistem normiranih espejev. Ker je jasno, da se iz davkov ne bo nateklo toliko denarja v proračun, da ga bo dovolj za vse potrebe po ministrstvih, bo treba racionalizirati porabo. Pri tem pa ne smemo spregledati izjave, da pričakuje, da bo na ministrstvo za finance letelo veliko kritičnih puščic tudi iz koalicijskih vrst.
Tatjana Bobnar ministrstvo za notranje zadeve
Kandidatka za ministrico za notranje zadeve Tatjana Bobnar je pred odborom za notranje zadeve poudarjala zavezanost spoštovanju človekovih pravic, pravic protestnikov in neodvisnosti policije od politike. Opisovala je, kako je Janševa oblast zlorabila policijo za represijo nad državljani in kako namerava to popraviti. Novodobna junakinja protestniške scene je napovedala še boj zoper nasilje nad ženskami, izboljšanje varnosti v prometu, povrnitev avtonomije kriminalistične policije, popravo kadrovskih krivic v policiji ... Brez napake je označila vse točke, na katerih bo ljudem vrnila svobodo, in ob tem spretno prikrivala svoj edini madež – da je kot nekdanja generalna direktorica policije soodgovorna za tisoče nezakonitih izgonov prosilcev za azil v letih od 2018 do 2020.
Izjemno izkušena policistka, pravnica s tridesetletno bleščečo kariero, je nastop opravila bolj suvereno kot vsi poslanci, ki so jo izpraševali, skupaj. Potrdila se je ocena iz nevladnih vrst o njenem delovanju, da »so (doslej) vse kršitve ostale neopažene zaradi njene spretne komunikacije z liberalno javnostjo, njenega obvladovanja jezika človekovih pravic, naklonjenosti manjšinskim identitetnim skupinam in spretnega izigravanja medijev«. Spretno je šarmirala tudi poslance in Nataša Sukič iz Levice – stranke, v kateri o nezakonitih izgonih migrantov vedo največ – ji je na koncu izrekla »stoodstotno podporo«.
Tolikšne izrečene podpore ni bila Tatjana Bobnar včeraj deležna niti od poslanke svojega Gibanja Svoboda Tereze Novak, ki je sejo vodila. Tereza Novak je donedavna direktorica Slovenske filantropije, ki je stotine nezakonito izgnanih prosilcev za azil vsa leta reševala. Tatjana Bobnar je včeraj »zmagala« z argumentom, da v svojem direktorskem obdobju o spornih policijskih postopkih ni imela uradnih informacij. Za prihodnost je napovedala še dokončno osvoboditev: odstranitev obmejne žice in človekove pravice za vse, tudi za migrante. Ministrsko mesto ji v sredo ne uide.
Marjan Šarec ministrstvo za obrambo
Nekdanji premier Marjan Šarec se je včeraj predstavil v vlogi kandidata za obrambnega ministra. V primerjavi s predhodnikom Matejem Toninom se, kot kaže, obetajo velike spremembe, saj so njune politike mestoma diametralno različne. V finančnem smislu bo zato veliko odvisno od že napovedane revizije vseh orožarskih poslov vlade v odhodu. Izstopa namera odstopa od nakupa oklepnikov boxer. Odgovor na vprašanje, ali in pod kakšnimi pogoji lahko država odstopi od 340-milijonskega posla, bo pomembno začrtal manevrski prostor novega ministra. Šarec je prepričan, da ne potrebujemo dragih in težkih sistemov, kot so boxerji. Prihodnost Slovenske vojske namreč vidi v lahkih mobilnih enotah, ki bi bile zmožne pokrivati celoten teren države.
Kot minister bi več sredstev namenil za brezpilotne letalnike, lahke protioklepne in protiletalske sisteme. Revidiral bi tudi načrte vzpostavitve srednje bataljonske skupine v okviru Nata, napovedal je tudi spremembe zakona o investicijah v Slovensko vojsko do leta 2026, po katerem je za vojaške investicije predvidenih skupno 780 milijonov evrov. Med prvimi nalogami je navedel spremembe koncepta obrambne politike. Slovenija po njegovem potrebuje obrambni sistem na podlagi dogajanja v svetu in lastnih sposobnosti, pri čemer je izpostavil sodobnejše taktike bojevanja z brezpilotniki in moderne taktične raketne sisteme. Šarec je v svojem nastopu močno poudaril tudi krepitev sistema zaščite in reševanja: povečal in posodobil bi floto helikopterjev. Največji izziv pa ostaja enak, in sicer pomanjkanje kadra. Ocena je, da bo letos v Slovenski vojski več upokojitev kot novih prihodov, zaradi česar bi se lahko znašli v kritičnih številkah. Če ne bo ljudi, je tudi vsakršna tehnika odveč, je bilo slišati v razpravi.
