Pojavljanje uši med otroki se običajno poveča takoj po začetku šolskega leta, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). To se dogaja tudi po vrnitvi otrok z različnih obšolskih dejavnosti, kjer so stiki tesnejši, so pojasnili.
Na NIJZ svetujejo preglede lasišča vsaj enkrat na teden, še posebej pri otrocih, ki obiskujejo vrtec ali šolo. Pri tem si je smiselno ogrniti ramena z belo brisačo ali s papirjem, priporočajo natančen pregled celotnega lasišča, posebej na zatilju in za ušesi. »Pregledujemo od narastišča las proti konicam po pramenih,« so opisali ustrezen pristop, »še boljše pa je prečesavanje las.«
Brez olja, kisa in likalnika
O izbiri učinkovitega sredstva za razuševanje se lahko posameznik posvetuje v lekarni ali z zdravnikom, so pojasnili. Pri izbiri sredstev je treba poleg učinkovitosti upoštevati tudi možne stranske pojave, toksičnost, možnost razvoja odpornosti uši proti preparatu in primernost preparata za posameznika. Nekateri med njimi na primer niso primerni za majhne otroke. Za zaščito pred ušmi je smotrno izogibanje izmenjavi krtač, glavnikov, oblačil in pokrival, v pomoč je tudi tesno spenjanje dolgih las. »Če dobimo obvestilo, da so se v šoli ali vrtcu pojavile uši, vsak dan doma pregledujemo ali prečesavamo lasišče,« so še svetovali.
Razuševanje je smiselno opraviti še isti dan, ko uši opazimo. Pomembno je tudi takojšnje obveščanje otrokovega vrtca ali šole in vseh, ki so bili v zadnjih 14 dneh v tesnem stiku z osebo, ki ima uši, so pojasnili na NIJZ. Spiranje s kisom, mazanje lasišča s petrolejem, uporaba pasjega šampona, barv za lase z amonijakom, likalnika za lase ali olja niso primerni pristopi, so opozorili. To velja tudi za mešanice olivnega olja in medu, uporabo praška DDT oziroma pantakana ter biopipsa ali pipsa za muhe, so še našteli. Električni glavnički so po drugi strani neškodljivi in so lahko koristen pripomoček ob razuševanju, opažajo na NIJZ.
Ko prvo razuševanje ne zaleže
Po podatkih iz drugih držav, ki jih navajajo na NIJZ, so uši prisotne pri 4 do 25 odstotkih predšolskih in šolskih otrok. Omenili so še raziskavo dermatološkega oddelka britanske Univerze v Bristolu, kjer so ugotovili, da se razširjenost ušivosti povečuje, prav tako odpornost proti insekticidom. O tovrstni odpornosti v Sloveniji ni podatkov, so še pojasnili. »Če smo pri uporabi sredstva skrbno upoštevali vsa priporočila in uši nismo odpravili, nikoli ne uporabimo istega preparata večkrat kot dvakrat, ampak ga zamenjamo s preparatom, ki ima drugo aktivno učinkovino,« svetujejo na NIJZ.
Starši se po opažanju pediatra Denisa Baša ob ušeh na zdravnike obrnejo redko, saj težavo večinoma razrešijo že sami oziroma s pomočjo nasvetov, ki jih dobijo v lekarni. Na to so pozorni tudi v vrtcih, opaža. Občasno se sicer zgodi, da družine zdravnika obiščejo, ker starši menijo, da ima otrok kakšno drugo težavo. Ob pregledu se potem izkaže, da so spremembe na lasišču posledica ušivosti. »Uši niso nič nevarnega, so pa zoprna nadloga,« je dodal Baš.
Otrokom z ušmi ni treba ostati v domačem varstvu, tudi Baš pa je poudaril, da je pomembno obveščanje vrtcev in šol. Ob sporočilu bodo namreč tudi drugi starši pozornejši in bodo morebitne uši opazili
prej. Ko se izrazi srbečica, je zajedalcev običajno že veliko, je pojasnil sogovornik. »Obveščanje je pomembno tudi zato, da bodo lahko starši uši odpravili pri vseh otrocih v skupini. Brez tega se lahko prenosi uši ponavljajo,« je poudaril Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva.
