V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) opažajo povečano število tujih študentov. »Glede študentov iz Srbije smo v preteklem letu prejeli nekaj posamičnih vprašanj, povezanih z vpisom ali prepisom na študij v Sloveniji, vendar točnih in zanesljivih podatkov o tem, koliko naj bi teh študentov bilo, nimamo. Je pa dejstvo, da je v tem študijskem letu v Sloveniji študiralo že skoraj 12.000 tujih študentov, kar je skoraj 15 odstotkov vseh študentov, ki v tem letu študirajo v Sloveniji,« so pojasnili.
Dvaindvajsetletni srbski študent Petar se je za študij na Fakulteti za družbene vede odločil, ker meni, da mu Srbija ne more nuditi dobre prihodnosti. »Iz Beograda sem se preselil v Ljubljano. Bila je težka odločitev, ker mi jezik vseeno ni najbolj enostaven. Pogrešam tudi našo srbsko kulturo, ampak preprosto se nisem več videl v takšnem okolju. Kako naj študent, ki je prihodnost naroda, študira, če pa je ves čas zatiran,« je povedal. Njegovi domači študiju v tujini niso bili naklonjeni. »Vsi se bojijo, da ko enkrat greš iz Srbije, ne boš več želel priti nazaj. Šele selitev v drugo državo ti namreč omogoči vpogled v stanje v Srbiji. V Sloveniji se počutim bolj varno in razumljeno,« je pojasnil in dodal, da si še vedno želi po študiju ostati v Ljubljani.
O študiju v tujini je dalj časa razmišljala tudi 21-letna Anica, ki je v Ljubljano prišla iz Jagodine. »Razmišljala sem o študiju v Nemčiji ali Avstriji, a me je skrbel jezik. Potem sta mi ostali Hrvaška in Slovenija. Po posvetovanju s kolegom, ki študira na Hrvaškem, sem ugotovila, da to zame ne bi bil poseben napredek, zato sem raje izbrala Slovenijo. In težko rečem, da nista bila moja glavna povoda za študij v tujini naš predsednik in dogajanje pri nas,« je povedala.
Kot zaznavajo v ŠOS, je več kot polovica tujih študentov iz držav bivše Jugoslavije. »Hrvaška je pri tem izključena, saj spada med države Evropske unije. Torej iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, s Kosova in iz Črne gore,« so pojasnili in dodali, da je v zadnjih letih opazen tudi porast števila študentov iz Azije, Afrike in Ukrajine. Njihovo število se je v zadnjih petih letih potrojilo. V šolskem letu 2024/25 je bilo v Sloveniji 6231 študentov iz držav bivše Jugoslavije in 2889 študentov iz držav Evropske unije.
Pred srbskimi le študenti iz Severne Makedonije
Podobno opažajo tudi v Študentski organizaciji Univerze na Primorskem (ŠOUP), kjer delež tujih študentov znaša okoli 23 odstotkov. »Največ tujih študentov na Primorskem prihaja iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Severne Makedonije. Težko je oceniti, ali se je število v zadnjem času povečalo, ker je raslo skozi vsa pretekla leta. Vsako leto se za študij v Sloveniji odloči večje število tujcev in to so za nas spodbudni podatki,« so dejali.
Univerza na Primorskem je v prvem prijavnem roku prejela 3789 prijav kandidatov, pri čemer izrazito prednjačijo kandidati iz Srbije, ki jih je 662. »Izbirni postopek je za kandidate z Zahodnega Balkana in kandidate iz ostalih držav že zaključen. V prvem roku je bilo sprejetih 531 kandidatov z Zahodnega Balkana in 68 kandidatov iz drugih držav,« so pojasnili. V lanskem študijskem letu je bilo študentov iz Srbije 372, pred njimi so bili le študenti iz Severne Makedonije s 384 kandidati.
Tudi v Mariboru več srbskih študentov
Veliko število prijav študentov iz Srbije so prejeli tudi na Univerzi v Mariboru, kjer se jih je v prvem prijavnem roku prijavilo 600. Sledili so jim študenti iz Severne Makedonije in Bosne in Hercegovine. Med tujci so prav tako Črnogorci, Rusi, Bangladeševci, Kirgizistanci, Nigerijci in Ukrajinci.
»Pri tujih študentih govorimo o dveh skupinah: o študentih, ki prihajajo na Univerzo v Mariboru na študijsko izmenjavo, in o tistih, ki se vpišejo na redni študij. Na splošno lahko rečemo, da se število študentov v obeh skupinah vsako leto povečuje. Ravno zaradi kulturnih in jezikovnih podobnosti velik del študentov prihaja iz držav nekdanje skupne države oziroma s celotnega Balkana,« so povedali v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru.
