Tudi velika podjetja in industrijski porabniki si lahko obetajo pomoč države pri spopadanju z energetsko draginjo. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je napovedal, da bo vlada ukrepe za zamejitev maloprodajnih cen elektrike in plina, torej nekakšno cenovno kapico za velike porabnike (za gospodinjstva in male poslovne uporabnike že velja), predstavila čez dobra dva tedna. »Moramo začeti naslavljati prihodnjo zimo. Zdaj je Slovenija dobro pripravljena, v preteklih štirih mesecih smo elektroenergetski in plinski sistem pripravili na skoraj vsa možna stanja, ki se lahko zgodijo,« je še dodal.
Ne zgolj za prihodnjo zimo, ukrepe moramo snovati za prihodnje desetletje, se poleg ministra zavedajo tudi gospodarstveniki in vodilni v elektroenergetskem sektorju Slovenije. Če s cenovnimi kapicami in interventnimi zakoni zdaj gasimo požar, je v prihodnjem desetletju treba pripraviti teren, da draginjskih požarov ne bo več.
Predolgo spanje
Ključno je izvajanje energetskega prehoda, ne ideje in načrti, je jasen Kumer. »V Sloveniji preveč govorimo, kaj bomo, pišemo načrte in strategije, ena takih je tudi energetska strategija, premakne pa se nič,« je dejal. Obeta se namreč elektrifikacija vsega – temu se ne bomo mogli izogniti –, zato je ključno, da se kot država na ta prehod pripravimo že danes, je poudaril minister.
Končna poraba energije se bo do leta 2050 lahko znižala, toda poraba električne energije se bo po besedah generalnega direktorja družbe Gen energija Dejana Paravana (funkcijo bo nastopil prvega novembra) podvojila zaradi že omenjene elektrifikacije, gospodarske rasti in pretvorbe električne energije za hrambo. »Če se bomo kot država zanašali le na obstoječe proizvodne vire, bo stanje nevzdržno,« je poudaril. Rešitev je drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, je dodal. Ključnih bo prihodnjih deset let. »Če bomo delali tako kot zadnjih deset, se nam slabo piše. Zdaj se moramo odločiti in začeti delati ter kmalu, nekje do leta 2025, sprejeti odločitev o JEK 2,« je poudaril.
Ne zgolj neukrepanje, v Sloveniji je ključna hiba pri gradnji novih proizvodnih enot njihovo umeščanje v prostor. Paravan je v zvezi s tem prepričan, da se bo morala država v prihodnje v večji meri nasloniti na institut prevlade javnega interesa. Spomnimo, prvi tak postopek je za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice pred slabima dvema letoma sprožila vlada Janeza Janše. Kljub temu postopek, ki ga podpira tudi vlada Roberta Goloba, zaradi upravnih sporov, ki so jih sprožili okoljevarstveniki, še danes ni zaključen.
Ne bo poceni
Umeščanje novih proizvodnih enot bo prihodnjih deset let državo stalo od 200 do 500 milijonov evrov na leto, nato pa bodo potrebni vložki drastično višji, in sicer 1,3 milijarde evrov na leto. Do leta 2050 naj bi namreč v nove proizvodne enote vložili skupaj 15 milijard evrov, še dodatne tri pa v omrežje, kar je krepko več, kot znaša letni proračun države (12,5 milijarde evrov). Gradnja JEK 2 je ocenjena na 6,8 milijarde evrov. Financiranje drugega jedrskega bloka bo torej terjalo slabo polovico vseh potrebnih vložkov v elektroenergetski proizvodni sistem oziroma kar slabe 3 odstotke BDP, je izračunal ekonomist Jože P. Damijan. Še 3,2 milijarde evrov bi bilo treba vložiti v sončne elektrarne in vsaj 1,2 milijarde v hranilnike električne energije.
