Predlog zakona določa, da dobavitelji do nadomestila upravičeni za obdobje od 1. marca 2025 do 31. decembra 2030. Način določitve nadomestila, metodologijo za njegov izračun in način izplačila bo vlada predpisala z uredbo. Sredstva se bodo zagotavljala iz sredstev za podpore, zbranih s prispevkom za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov.
Kot v obrazložitvi piše vlada, so odjemalci, vključeni v ukrep samooskrbe z letnim neto merjenjem oz. netiranjem, pomembno prispevali k temu, da je Slovenija dosegla zavezujoče EU cilje glede deleža OVE.
Tako po navedbah vlade ne bi smeli nositi bremena dobaviteljev, ki izhajajo iz spremenjenih razmer na trgu, da bi jim dobavitelji dodatno zaračunavali stroške zaradi razlik v ceni v omrežje oddane in iz omrežja prevzete električne energije.
Predlog tako predvideva, da dobavitelji teh stroškov ne bi smeli prevaliti na odjemalce - kot je v primeru SunContracta odločila tudi Agencija za energijo - ter da ne bi smeli odkloniti sklenitve pogodbe o samooskrbi z novimi odjemalci, ki so upravičeni do samooskrbe z letnim netiranjem.
Nadomestilo za dobavitelje
"Da bi predlagani mehanizem omogočal nadaljnje zagotavljanje ugodnosti odjemalcev, ki so pomembno prispevali k doseganju državnih ciljev s področja OVE, je treba zagotoviti vzdržnost tega poslovnega modela tudi za dobavitelje," meni vlada.
Zato predlog zakona določa finančno nadomestilo za dobavitelje, na podoben način kot že velja za primere regulacije cen električne energije pod stroškovno ceno. Izvajanje letnega netiranja namreč po prepričanju dobaviteljem povzroča občutno škodo, kar bi lahko pomenilo tudi resno tveganje za njihovo poslovanje oz. škodljive učinke za ostale odjemalce, predvsem znatno povišanje cen električne energije, pravi vlada.
Dobavitelji stroškov zaradi razlik v ceni ne morejo vključiti v maloprodajne cene električne energije za ta segment odjemalcev, saj odjemalci z viški (ki na letnem nivoju v omrežje oddajo več energije, kot je porabijo) zaradi letnega netiranja ne plačajo dobavljene električne energije. Tudi odjemalci s samooskrbo, ki nimajo viškov (na letnem nivoju v omrežje oddajo manj energije, kot je porabijo), plačajo samo razliko med dobavljeno in oddano energijo.
Velika subvencija lastnikom hiš s sončnimi paneli
To dejansko pomeni, da gospodinjstva, ki imajo na svojih hišah sončne panele, lahko še naprej uporabljajo omrežje kot svoj hranilnik električne energije. Subvencija tem uporabnikom je toliko večja, ker je cena elektrike, ko proizvajajo viške izredno nizka ali celo negativna, ko pa elektriko jemljejo iz omrežja pa je praviloma visoka. To nihanje cen energije na trgu namreč povzročajo ravno sončne elektrarne, ki vse proizvajajo elektriko ob istih urah. Tako tu uporabniki povzročajo bistveno višje stroške za delovanje eklektičnega omrežja, na drug strani pa plačujejo izredno nizke račune.
Izgube pri dobaviteljih električen energije
Dobavitelji električne energije so v zadnjem obdobju opozarjali, da je njihovo poslovanje zaradi teh stroškov postalo nevzdržno, in državo pozivali k ukrepanju. Dobavitelj SunContract je lani želel dodatne stroške prevaliti na odjemalce, a mu je to prepovedal regulator. Konec septembra je zaradi spremembe pravil, po katerih morajo od lani razliko v ceni kriti dobavitelji, in posledično dodatnih stroškov vložil tožbo proti državi. Poleg tega je napovedal, da bo z novembrom ukinil storitev net meteringa.
Strankam SunContracta, vključenim v shemo net meteringa, so v združenju slovenske fotovoltaike svetovali, naj si pravočasno poiščejo drugega dobavitelja, da ne bi ostali brez pogodbeno dogovorjene dobave. V takšnih primerih sicer v poštev pride t. i. nujna oskrba, ki pa ni namenjena dolgoročnemu nadomeščanju redne dobave in je precej dražja.
Stroški bodo visoki
Stroški vseh dobaviteljev za zagotavljanje električne energije za stranke v shemi net metering so po navedbah SunContracta lani znašali 21 milijonov evrov, letos naj bi med 35 in 40 milijonov evrov, v letu 2026 pa naj bi se približali 60 milijonom evrov. SunContract je moral lani pokriti dva milijona evrov, v prvi polovici letošnjega leta pa 1,3 milijona evrov teh stroškov. Glede na to, da je uporabnikov s ugodnostjo net metering v Sloveniji okoli 50 tisoč, to pomeni subvencijo v višini okoli tisoč evrov na uporabnika na leto.
