Naš bralec (ime hranimo v uredništvu) je ta mesec ob približno enaki porabi prejel še enkrat višjo položnico za elektriko kot minule mesece pa tudi nekoliko višjo kot lani jeseni. Razlogov za to je več. Prvič, maja se je iztekel ukrep, s katerim je vlada Janeza Janše v obdobju pred parlamentarnimi volitvami ukinila plačevanje omrežnine, kar je za tri mesece približno prepolovilo zneske na naših položnicah, hkrati pa elektrodistribucijskim podjetjem pobralo sredstva za prepotrebne investicije. Drugič, agencija za energijo je letos zaradi zagotavljanja potrebnih dodatnih sredstev za vzdrževanje in razvoj omrežij in delovanje elektrooperaterjev dvignila omrežnino, kar pomeni, da je ta strošek zdaj, ko se je vrnil na naše položnice, višji, kot je bil lani.
In tretjič, večina ponudnikov elektrike je v zadnjih mesecih zvišala tudi ceno same električne energije, ki na končnih računih gospodinjstev zajema približno 40 odstotkov celotne cene. Naš bralec, ki je lani jeseni za elektriko odštel okoli 50 evrov, v zadnjih mesecih pa okoli trideset, je tako tokrat ob približno enaki porabi prejel račun za dobrih 60 evrov. Približno še enkrat višje položnice kot minuli mesec lahko te dni v nabiralnikih pričakujejo tudi drugi slovenski prebivalci.
Razlike med ponudniki precejšnje
V posebej nehvaležnem položaju so zlasti tista gospodinjstva, ki v tem trenutku iščejo novega ponudnika elektrike. A če si pri iskanju najcenejše ponudbe na trgu pomagamo s primerjalnikom cen agencije za energijo, ugotovimo, da kljub na splošno razmeroma visokim cenam še vedno ni vseeno, katerega ponudnika izberemo. Razlika med najcenejšim in najdražjim ponudnikom lahko na letni ravni, kot kaže, nanese tudi do 1000 evrov.
Trenutno najnižjo ceno za nove gospodinjske odjemalce ponuja Petrol (letni znesek električne energije brez omrežnine, prispevkov in dodatkov 398 evrov), sledijo Javno podjetje Energetika Ljubljana (410 evrov), E3 (425 evrov), Gen-I (467 evrov), Elektro energija (567 evrov), ECE (730 evrov), Elektro Maribor Energija plus (1441 evrov) in Energia gas and power (1503) evrov). Za nove gospodinjske odjemalce je torej trenutno najcenejši Petrol, daleč najdražja pa sta Elektro Maribor Energija plus in Energia gas and power. Če letnemu znesku prištejemo še omrežnino, prispevke in dodatke, so zneski približno še enkrat višji (za Petrol na primer 764 evrov, za mariborsko Energijo plus 1807 evra).
Kot izhodišče za te izračune smo izhajali iz poročil agencije za energijo, kjer za povprečnega slovenskega gospodinjskega odjemalca navajajo obračunsko moč osem kilovatov in porabo 1996 kilovatnih ur pri višji dnevni tarifi in 2100 kilovatnih ur pri nižji dnevni tarifi na leto. Prav tako smo upoštevali zgolj najcenejše ponudbe posameznih dobaviteljev.
Nova vlada še išče rešitve
Primerjava cen električne energije sicer ni pomembna zgolj za odjemalce, ki so primorani poiskati novega ponudnika, ampak tudi za vsa gospodinjstva, ki že imajo sklenjeno pogodbo o dobavi elektrike. Številni ponudniki so namreč cene elektrike v zadnjih mesecih podražili tudi za obstoječe odjemalce. Od šestih največjih ponudnikov elektrike – Gen-I, ECE, E2, Elektro energija, Energija plus in Petrol – so cene glede na januar za obstoječe odjemalce podražili povsod razen pri Petrolu, Gen-I in Elektro energiji, so poročali pri STA. Tudi pri Gen-I in Elektro energiji pa so vpeljali posebne cenike z višjimi cenami za nove odjemalce.
Kako se bo na iz meseca v mesec višje cene električne energije odzvala nova vlada, ki je kot eno izmed svojih prioritet izpostavila prav boj z (energetsko) draginjo? Konkretnih rešitev očitno ne moremo pričakovati vsaj še do konca meseca. Z ministrstva za infrastrukturo so namreč sporočili le, da se je minuli teden oblikovala delovna skupina za pripravo ukrepov za premagovanje draginje energentov in hrane. »Skupino bodo sestavljali predsednik vlade ter ministri za gospodarstvo, za infrastrukturo in za kmetijstvo s strokovnimi ekipami. Kot je že napovedal predsednik vlade Robert Golob, bo dokončen dokument z ukrepi za premagovanje prehranske in energetske draginje pripravljen do konca junija. V njem bodo člani delovne skupine predstavili konkretne rešitve, kako porazdeliti breme draginje,« so povedali na ministrstvu.
