Z zakonom o gostinstvu je država časovno omejevanje kratkotrajnega oddajanja v najem predvidela le v občinah z visokim tveganjem negativnih vplivov zaradi sočasno visoke nedostopnosti stanovanj in velikega obsega oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem. Sezam teh občin bo pripravila vlada oziroma pristojna ministra. Je pa država hkrati na te občine prenesla pristojnost, da z odloki splošno zakonsko omejitev (60 dni) razrahljajo na do 270 dni.
Janković: Težava bo nadzor
Že na podlagi prvih odzivov občin, ki smo jih zbrali, je jasno, da se bojazni ponudnikov po večjih časovnih omejitvah njihove dejavnosti zelo verjetno ne bodo uresničile, razen v Ljubljani. Večjo oviro bi za ponudnike na splošno utegnila pomeniti obvezna pridobitev soglasja vseh mejnih in 75 odstotkov vseh etažnih lastnikov, ki jo predpisuje zakon ter s tem ščiti pravico do mirne rabe stanovanj.
Splošne zakonske omejitve 60 dni, sodeč po napovedih župana Zorana Jankovića, ne bo razrahljala Mestna občina Ljubljana. Kratkotrajno oddajanje naj bi bilo v Ljubljani omejeno le na julij in avgust, ko je v mestu največ turistov in ni študentov. Župan ne izključuje možnosti, da bi taka omejitev veljala le v delu mesta. Težava bo po njegovih besedah nadzor, pri čemer bo imela več nalog tudi občinska inšpekcija. V Ljubljani, čeprav tega ne povedo na glas, očitno računajo, da se bodo v preostalem delu leta turisti preusmerili v hotele oziroma gostinsko-nastanitveni dejavnosti namenjene obrate, kar je sicer tudi eden od namenov zakona.
Janković pravi, da se bo v prihodnjih treh letih v Ljubljani sicer začelo graditi približno 5000 stanovanj, ključen je tudi čimprejšnji začetek gradnje študentskega doma. Posledično naj bi bilo težav z dostopnostjo stanovanj in visokimi cenami manj.
Pomemben, če ne glavni vir zaslužka za domačine
Drugače razmišljajo v preostalih dveh turističnih občinah, v Piranu in na Bledu, ki, takoj za Ljubljano, dosegata največje število prenočitev turistov, hkrati pa tudi zelo visoke cene nepremičnin.
Na Bledu bodo kratkotrajno oddajanje omogočili v skladu z maksimalnim zakonsko dopustnim številom dni (270), saj je za marsikaterega domačina to glavni in edini vir zaslužka, nekaterim pa dopolnilna dejavnost omogoča tudi vzdrževanje objektov in dodaten zaslužek. Občina ponudnikov, ki spoštujejo zakonodajo in izpolnjujejo vse pogoje za oddajanje stanovanja v eno- in dvostanovanjskih stavbah, zato ne želi omejevati. Kar zadeva kratkoročno oddajanje v večstanovanjskih stavbah, pa bodo odločitev sprejeli po temeljiti analizi stanja v kraju, kjer si želijo razvoja turizma v smeri, ki bo omogočila kar se da nemoteno vsakdanje življenje.
Tudi v Piranu nameravajo omogočiti najdaljše obdobje oddajanja, saj je turizem za občino strateška gospodarska panoga, zakon v trenutni obliki pa omejuje večletna prizadevanja za desezonalizacijo turizma. »Prepričani smo, da stroge časovne omejitve ne rešujejo stanovanjske problematike, temveč ustvarjajo pravno in ekonomsko negotovost ter zmanjšujejo konkurenčnost destinacije.« Ocenjujejo tudi, da bo v jedru Pirana, kjer prevladujejo večstanovanjske stavbe z razdrobljenim lastništvom, izvajanje zakonskih določb, zlasti pridobivanje soglasij etažnih lastnikov, pogosto neizvedljivo.
Da bodo uvrščeni na seznam, pričakujejo tudi na Občini Kranjska Gora. Županja Henrika Zupan pravi, da bodo odločitev sprejeli po tehtni analizi, po prvih ocenah bodo oddajanje dopustili do 150 dni, kot je za sobodajalce veljalo že po starem zakonu, razmislili pa bodo tudi o razlikovanju med eno- in dvo- ter večstanovanjskimi stavbami.
Težko iskanje ravnotežja
Na Mestni občini Koper napovedujejo podrobno analizo, s katero bodo skušali poiskati primerno ravnotežje med nosilno zmožnostjo prostora, javnim interesom in interesom nastanitvenih ponudnikov. »Sobodajalstvo je nepogrešljiv del turistične ponudbe destinacije in pomemben vir prihodkov občank in občanov, je pa za našo skupnost življenjskega pomena tudi, da učinkovito zaustavi trend spreminjanja stanovanjskih enot oziroma bivališč občank in občanov v stalne turistične nastanitve.«
Na Mestni občini Maribor ocenjujejo, da zdaj niso med visokotveganimi občinami za uvrstitev na seznam, vendar tega ne izključujejo. »K večji ponudbi dolgoročnih najemnih stanovanj bi pripomogle spremembe zakonodaje na področju zaščite najemodajalcev ter ustrezne davčne spodbude, kot so nižje davčne stopnje ali ugodnosti za dolgoročne najeme,« pravijo.
Na Mestni občini Kranj menijo, da večjih tveganj morebitnih negativnih vplivov kratkoročnega oddajanja na dostopnost stanovanj pri njih ni. V Kranju se namreč v zadnjem času gradi veliko novih stanovanj. Razmišljajo v smeri, da bi oddajanje omejili le v gosto naseljenih stanovanjskih soseskah, na preostalih območjih pa ne.
Tudi na Mestni občini Celje ne opažajo večjega vpliva kratkoročnih turističnih najemov na dostopnost stanovanj, njihovi morebitni ukrepi pa bodo sorazmerni in uravnoteženi.
Na Občini Radovljica menijo, da bi država težave stanovanjske politike v osnovi morala reševati z drugimi mehanizmi, v povezavi s kratkotrajnim oddajanjem pa se lotiti problematike sistemskega kršenja zakonodaje.
Omejevanje v hišah ne bi imelo učinka
Na Občini Tolmin ne pričakujejo, da bi bili uvrščeni na seznam, saj njihova občina ni med prednostnimi območji za oskrbo s stanovanji. V nasprotnem primeru pa župan Alen Červ napoveduje razrahljanje omejitev za eno- in dvostanovanjske stavbe, saj je večina nastanitvenih obratov sobodajalcev v občini v hišah, kjer lastniki v ločeni etaži tudi živijo, oziroma v drugih enostanovanjskih stavbah, ki so po zasnovi prilagojene oddajanju za kratkotrajni najem. »V teh primerih omejevanje trajanja oddajanja ne bi privedlo do sprostitve stanovanjskih enot za namen bivanja, temveč bi le negativno vplivalo na dolžino turistične sezone, saj bi se oddajanje koncentriralo na čas visoke sezone, ko je dohodek najvišji. Nasprotno si v Posočju želimo čim bolj podaljšati turistično sezono, število obiskovalcev v višku sezone pa omejiti na raven, ki je skladna z nosilno zmogljivostjo okolja.«
Ko gre za stanovanjske bloke in okoliše stanovanjskih sosesk, pa Červ omejitev pozdravlja, saj ocenjuje, da kratkoročno oddajanje v takšno okolje ne sodi in tudi neposredno zažira razpoložljiv stanovanjski fond, ki je primarno namenjen bivanju. Tudi pravna stroka opozarja, da kratkotrajno oddajanje stanovanja kot celote, brez spremembe namembnosti, pomeni odklon od stanovanjske, prostorske in gradbene zakonodaje.
