Po podatkih iz informacijskega sistema za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), ki so jih posredovali z ministrstva za javno upravo, je bilo oktobra 2023 v plačni podskupini E1, v katero sodijo zdravniki in zobozdravniki, zaposlenih 7251 ljudi. Po podatkih za april 2025 pa je bilo zaposlenih 7547 zdravnikov in zobozdravnikov, so navedli na ministrstvu za javno upravo (MJU).
Kot so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), se je po podatkih iz registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ) v tem obdobju najbolj povečalo število zdravnikov splošne in družinske medicine, in sicer za 59. 26 več je splošnih zobozdravnikov, 24 več pa zdravnikov urgentne medicine v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti.
V deležu se je najbolj povečalo število splošnih kirurgov v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, ki jih je sedem več, kar predstavlja 47-odstotno povečanje. Najbolj pa se je zmanjšalo število zdravnikov v otroški in mladostniški psihiatriji v bolnišnični dejavnosti, ki jih je 21 manj, kar pomeni 45-odstotno zmanjšanje. Ob tem na NIJZ pojasnjujejo, da gre za spremembe organizacije v dejavnosti psihiatrije in s tem prezaposlitve s tega področja na področje psihiatrije v bolnišnični dejavnosti, psihiatrije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti ter psihologije.
Podatki torej kažejo, da se, vsaj gledano kumulativno, za zdaj niso uresničila nekatera svarila zdravniških organizacij o množičnih odhodih zdravnikov, ki jih je bilo slišati med stavko zdravniškega sindikata Fides, ki poteka že od januarja 2024, in pred sprejemom plačne ter ključnih zakonov zdravstvene reforme.
Fides: Realna kadrovska slika se bo pokazala spomladi
Predsednik stavkajočega zdravniškega sindikata Fides Damjan Polh ob podatkih, ki kažejo na rast števila zdravnikov in njihovih plač v zadnjem letu in pol, ocenjuje, da se bo realna kadrovska slika pokazala spomladi po prehodnem obdobju novele zakona o zdravstveni dejavnosti, plače pa so odraz poprave krivic.
A »absolutne številke o prirastu ne povedo veliko in same po sebi niso pokazatelj dejanske dostopnosti zdravstvenih storitev«, je prepričan Polh. Kot je zapisal, je ključno, ali rast števila zdravnikov sledi naraščajočim potrebam pacientov, povezanim z razvojem medicine in starajočo se družbo, ter kateri zdravniki zapuščajo javni sektor.
Ob tem v Fidesu opozarjajo, da se bo realna kadrovska slika, predvsem v določenih specialnostih, pokazala maja 2026, ko se bo izteklo prehodno obdobje novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je med drugim razmejila delo v javnem sektorju in pri zasebnikih. »Zato pričakujemo, da bo ustavno sodišče čim prej odločilo o naši zahtevi za presojo ustavnosti spornih členov novele,« je zapisal. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je na ustavno sodišče namreč junija vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti ključnih določb novele, ki med drugim zdravnikom omejujejo pravico do dodatnega dela in prosto izbiro zaposlitve, kar po njihovem mnenju pomeni neposreden poseg v ustavno zagotovljeno svobodo dela. Ustavnemu sodišču so predlagali, da presojo opravi absolutno prednostno ter do dokončne odločitve zadrži izvajanje teh členov.
