Boštjančič obljublja, da zaradi obrambnih izdatkov ne bo novih davkov

Minister za finance Klemen Boštjančič in veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič sta odzvala na polemike o tem, kako se bo Slovenija lotila zviševanja obrambnih izdatkov in kaj vse se bo dalo opredeliti kot takšne izdatke, da bodo zadovoljni tudi v Natu. Na ministrstvu za finance menijo, da kljub številnim sestankom finančnih ministrov na ravni EU v zadnjih mesecih še ni povsem jasno, kaj vse bo lahko sodilo pod integralne obrambne izdatke in kaj pod širše obrambne izdatke. Kot je bilo razumeti prisotne vladne predstavnike, bo veliko odvisno tudi od tega, kako prepričljive bodo pri dokazovanju ustreznosti priglašenih projektov posamezne države članice.

Tvegano zadolževanje

Na vrhu zveze Nato so namreč šefi držav članic v haaško deklaracijo zapisali zavezo, da bodo države do leta 2035 dvignile obrambne izdatke na pet odstotkov BDP po formuli 3,5 odstotka za čiste obrambne izdatke in 1,5 odstotka za druge oziroma širše obrambne izdatke. Danes je bilo sicer znova poudarjeno, da bo Slovenija v prihodnjih letih pri zviševanju obrambnih izdatkov sledila predvsem resoluciji o opremljanju SV do leta 2040, v katero so prejšnji mesec vpisali cilj tri odstotke BDP za obrambo do leta 2030. Izdatke bomo torej postopoma dvigovali po 0,2 odstotka na leto, skladno z metodologijo Nata iz leta 2018, ki med obrambne izdatke šteje tudi obrambni sklad za Ukrajino. Do leta 2028 bomo po teh načrtih za obrambo namenjali že več kot dve milijardi evrov. Minister za finance Klemen Boštjančič sicer zagotavlja, da zdajšnja vlada zaradi tega ne bo uvajala novih davkov.

Ob robu načrtov rekordnih obrambnih izdatkov namreč poteka vroča debata o tem, kako bomo obrambno-vojaške zadeve sploh financirali oziroma kje v javnih sistemih bo v prihodnje treba varčevati. Pet odstotkov BDP namreč danes pomeni 3,5 milijarde evrov. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je nedavno že opozoril, da so v Haagu obljubljeni odstotki milo rečeno velik zalogaj za državo in da bodo terjali korenito prilagoditev javnofinančne strategije. Nekatere države so se že odločile za dvig davka na dodano vrednost. Premier Robert Golob je sicer pred časom dejal, da se bomo v izognitev klestenju socialne države po potrebi zadolževali. Po mnenju fiskalnega sveta je to za Slovenijo zaradi potencialne zaostritve pogojev financiranja na finančnih trgih morda še najbolj tvegana možnost.

Boštjančič: Rast prihodkov se ustavlja

Boštjančičevi so poudarili, da bo država pri zviševanju obrambnih izdatkov uporabila možnost odstopanja od fiskalnih pravil za potrebe obrambe. In kakšen je okvir te odstopne klavzule? Obrambi namenjene proračunske izdatke bo lahko Slovenija v obdobju 2025–2028 zvišala za do 1,5 odstotka BDP na leto, ne da bi prekršila proračunska pravila. Kot izhodišče za izračun zvišanja bodo upoštevali izdatke v letu 2021. Na vprašanje, kaj se bo z nakopičenimi dolgovi zgodilo po tem obdobju in kako bomo takrat financirali povišane obrambne izdatke, konkretnega odgovora nismo dobili, saj da je to za toliko let vnaprej težko. Pojasnili pa so, zakaj bomo do leta 2030 postopoma dvigovali izdatke do tri odstotke BDP – ker v Natu ne želijo, da bi se ponovila zgodba zaveze o dveh odstotkih BDP do leta 2024, za kar so se dogovorili na vrhu Nata v Walesu leta 2014, pa tega cilja številne članice niso izpolnile.

Kar zadeva prvi steber izdatkov, je sicer jasno, da bomo morali kupovati oborožitvene sisteme, s katerimi bi oblikovali zmogljivosti za obrambo, kot sta srednja bataljonska bojna skupina in izvidniški bataljon. Na ministrstvu za finance poudarjajo, da je v tem delu še najlažje izračunati, kolikšna državna sredstva bodo za to potrebna. Boštjančič sicer vztraja, da se »proračuni drugih resorjev zato ne bodo zmanjšali, je pa dejstvo, da se rast prihodkov ustavlja«, resorji pa bodo »morali to upoštevati«.

Veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič pa si želi, da bi v DZ umaknili sklep o referendumu o obrambnih izdatkih. O tem bodo poslanci predvidoma glasovali v petek.