Poslanci koalicijskih Svobode, SD in Levice so skupaj s podpisi poslanca italijanske narodne skupnosti in vseh treh nepovezanih poslancev danes v parlamentarni postopek vložili nov predlog za uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah z ukinitvijo volilnih okrajev.
Za spremembo volilne zakonodaje je potrebna dvotretjinska podpora, kar pomeni, da koalicija sprememb ne more uresničiti sama. V SDS tovrstnim spremembam že ves čas nasprotujejo. Ključni bodo glasovi NSi, s katero pa so se ravno v zadnjih dneh odnosi še dodatno zaostrili zaradi afere Knovs. Sicer pa so v NSi že ob predhodnih poskusih ocenili, da v tem mandatu časa za tovrstne spremembe ni več, a v koaliciji ocenjujejo, da je takšen izgovor za nesodelovanje s koalicijo neprepričljiv.
Na prihodnjih volitvah še ne bi veljal
»Predlagane spremembe volilne zakonodaje ne bi vplivale na volitve, ki so tik pred vrati, temveč na naslednje, ki bodo, če bodo redne, leta 2030. S tem izničujemo politične kalkulacije nekaterih poslank in poslancev, ki bi lahko ovirale sprejem te zakonodaje,« je ocenila prvopodpisana pod predlog poslanka Svobode Lucija Tacer.
Je predlog zaradi vprašljive podpore NSi v tem trenutku torej bolj predstava za volilce kot realna možnost? »Vse poslance, ki niso izrecno nasprotovali uveljavitvi preferenčnega glasu, smo povabili k sopodpisu predloga zakona. Iz poslanske skupine NSi smo dobili pisni odziv, da se vsebinsko njihovo mnenje ni spremenilo, vendar da podpisov za vložitev zakona ne bodo prispevali. Iz tega lahko sklepamo, da zakon podpirajo,« je pojasnila Lucija Tacer. V NSi nam na vprašanje glede njihove podpore zadnjemu predlogu (še) niso odgovorili.
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pa je spomnil, da je predsednik NSi Matej Tonin nedavno na javni televiziji napovedal, bodo tudi v njegovi stranki zagotovili potrebne glasove za sprejetje. »Glasovanje bo spet pokazalo, katere stranke so tiste, ki upoštevajo voljo ljudi, ki je bila zelo jasno izražena,« je poudaril Tašner Vatovec in dodal, da bi z vidika državnozborskih volitev uveljavitev preferenčnega glasu, kot ga že poznamo na evropskih in lokalnih volitvah, pomenila »pomemben napredek, da bi imeli volivke in volivci dejansko odločujoč vpliv na to, koga izvolijo za poslanca ali poslanko«.
Podprli niso niti lastnega predloga
Pred časom je bil v igri predlog prednostnega glasu, kakršnega so pripravili v NSi in so ga bili pripravljeni podpreti tudi v koaliciji, saj so ocenili, da je edini z možnostjo uspeha. Toda svojemu lastnemu predlogu so se nazadnje izneverili tudi v NSi, ker naj bi po njihovi oceni čas za ustavne spremembe v tem mandatu že minil. Predlog NSi je namreč predvideva ukinitev volilnih okrajev ob povečanju števila volilnih enot s sedanjih osem na 18, kar naj bi zagotovilo, da kandidati s podeželja ne bi bili oškodovani. V vsaki volilni enoti bi bilo izvoljenih pet poslancev, torej bi se njihovo število povečalo z 90 na 92, kar pa bi zahtevalo spremembo ustave.
Tokratni predlog je nekoliko poenostavljen in predvideva zgolj ukinitev okrajev ob hkratni ohranitvi osmih volilnih enot. Preferenčni glas bi bil neobvezen in relativen. »V NSi so umaknili podporo svojemu predlogu, zato sklepamo, da so tudi sami ugotovili, da morda ni potrebno tako korenito spremeniti volilnih enot, da se uvede preferenčni glas. Če vidijo možnost, da bi z amandmaji izboljšali našo verzijo, smo se pripravljeni pogovarjati,« je Lucija Tacer še apelirala na NSi.
V okviru uresničevanja referendumske volje ljudi je koalicija ta teden sprejela zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene, Svoboda in Levica pa sta nato vložili tudi zakon o osebni rabi konoplje, ki prav tako že sproža nasprotujoče si kritične odzive. Na jutrišnji izredni seji bo koalicija predvidoma potrdila tudi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, nad katerim pa vsi grožnja z referendumom.
