Vlada želi s tem sistemskim zakonom urediti pravice in storitve iz dolgotrajne oskrbe ter določiti enoodstotno prispevno stopnjo, ki bi se uveljavila s 1. julijem 2025, medtem ko bi zakon začel veljati 1. januarja 2024.
Predlog solidarno prinaša pravice in storitve vsem, je dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Po njegovem pojasnilu se osredotoča na oskrbo na domu, kjer bodo na voljo takšne storitve kot v instituciji. Vstopne točke, ki bodo na centrih za socialno delo, bodo dostopne tudi po telefonu, je povedal. Obvezni prispevek pa bodo plačevali tako delodajalci in delojemalci kot tudi upokojenci.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koaliciji izpostavili nujnost sprejetja predloga. Prinaša sistemski in stabilen vir financiranja, krepi javno mrežo izvajalcev dolgotrajne oskrbe in omogoča dostopnost storitev, pri čemer bodo vstopne točke na centrih za socialno delo, je v predstavitvi stališča SD naštel Soniboj Knežak.
Po predlogu se bodo dejavnosti izvajale neprofitno, medtem ko je zakon iz časa prejšnje vlade na stežaj odprl vrata zasebnemu sektorju, menijo v Levici. Predlog pa po njihovih navedbah ureja tudi financiranje, saj brez tega ni mogoče izvajati takšnega zakona, je opomnil Miha Kordiš.
Pomembno je, da se financiranje uredi stabilno in pravično, so prepričani tudi v Svobodi. Aktualna vlada je socialni dialog znova vzpostavila, ministrstvo za solidarno prihodnost pa zagotavlja, da je pri pripravi predloga sodelovalo s številnimi deležniki, je v imenu Svobode dejala Sandra Gazinkovski.
Černač: Predlog korenito posega v denarnice ljudi
V SDS in NSi so po drugi strani nezadovoljni s predlogom. Ta je sicer v določenem delu skopiran iz zakona, ki je bil sprejet decembra 2021 v času prejšnje vlade, je dejal Zvonko Černač iz SDS. Novost pa je po njegovem denimo uvedba prispevne stopnje, s katero se bo letno nateklo 620 milijonov evrov. Predlog poleg tega korenito posega v denarnice ljudi tudi zaradi doplačil, je opozoril.
V NSi nasprotujejo predlogu, ker so proti dodatnemu obremenjevanju plač, je dejal Aleksander Reberšek. Prav tako se ne strinjajo, da bodo vstopne točke na centrih za socialno delo, ne pa na enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje, kot je določil zakon iz decembra 2021. Nenazadnje so proti temu, da kmetije ne bodo mogle izvajati dolgotrajne oskrbe, medtem ko je zakon iz časa prejšnje vlade to omogočil.
Minister Maljevac je dejal, da so bili centri za socialno delo kot vstopne točke preverjeni v pilotnih projektih, medtem ko enote zavoda za zdravstveno zavarovanje niso bile. Če hočemo, da je zakon izvedljiv, pa mora biti urejeno tudi financiranje, je pojasnil. Po njegovih besedah smo starajoča družba in do leta 2030 bo že ena četrtina prebivalcev Slovenije starejših od 65 let.
