Posodobljeni nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) predvideva, da bo Slovenija leta 2030 sama poskrbela za 85 odstotkov svojih energetskih potreb in da bo do leta 2040 energetsko samozadostna. Dokument ponuja dve poti, kako doseči omenjena cilja: z novo jedrsko elektrarno v Krškem (JEK 2) ali brez nje, pri čemer izpostavlja nujo za »čim hitrejšo pridobitev kvalitetnih podlag za odločanje o JEK 2«. Toda ob odsotnosti (politične) odločitve o gradnji drugega jedrskega bloka se postavlja vprašanje, ali lahko omenjene cilje naša država sploh doseže brez jedrske energije. Je torej mogoče v naslednjih 20 letih zagotoviti energetsko samozadostnost zgolj z obnovljivimi viri energije (OVE): sončnimi paneli, vetrnicami, hidroelektrarnami?
Obsežna solarizacija
Čeprav naša država ni dosegla niti skromno zastavljenih ciljev iz prvotnega NEPN, je v posodobljenem dokumentu svoje ambicije še povečala: prvotni NEPN, pripravljen pred dvema letoma, je predvideval, da bomo iz sončnih elektrarn leta 2025 proizvedli 981 gigavatnih ur električne energije, leta 2030 pa 1866 gigavatnih ur. Leta 2021 so, sodeč po zadnji letni energetski bilanci, sončne elektrarne v Sloveniji proizvedle 391 gigavatnih ur električne energije, kar je 2,9 odstotka od skupno 13.286 gigavatnih ur v Sloveniji proizvedene energije. Ob nenehnem povečevanju sončnih kapacitet so letos, sodeč po aktualnih podatkih portala electricitymap, proizvedle 4,13 odstotka vse električne energije v Sloveniji.
Osnutek posodobljenega scenarija predvideva, da bo Slovenija leta 2025 s sončnimi elektrarnami proizvedla 1826 gigavatnih ur električne energije, leta 2030 pa še dvakrat več. Do leta 2030 naj bi po vsej državi stalo za 2500 megavatov moči sončnih elektrarn, ki bodo poleti v dnevnih urah proizvedle vsaj 200 megavatnih ur presežne energije. Skupna inštalirana moč sončnih elektrarn v Sloveniji je leta 2021 znašala petkrat manj, kot naj bi leta 2030, in sicer 466 megavatov – po drugi strani pa kapacitete strmo rastejo in so od leta 2020 zrasle kar za 25 odstotkov.
Da bi uresničili predvidene cilje, naj bi sončne panele nameščali na območjih z doslej neizkoriščenim potencialom, denimo na protihrupnih ograjah avtocest, na premogovniških jezerih (plavajoče panele), na travnikih najslabše bonitete in na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ter sončne in vetrne elektrarne na najširših vodovarstvenih območjih. Vse to bo omogočil zakon, ki je trenutno v državnozborski proceduri in je v minulem tednu prestal prvo sito. Spomnimo: premier Robert Golob je že poleti v oddaji Odmevi napovedal obsežno solarizacijo države. »Pripravili smo načrt, skupaj s sistemskimi operaterji, po katerem bomo tretjini slovenskih gospodinjstev /.../ omogočili dostop do skupnostnih sončnih elektrarn,« je dejal.
Lepotna napaka – plin
Država ima ambiciozne cilje tudi pri vetrnih elektrarnah: medtem ko je prvotni NEPN predvideval rast s trenutnih 6 gigavatnih ur proizvedene električne energije na 112 gigavatnih ur do leta 2025 in 248 gigavatnih ur do leta 2030, nov osnutek do leta 2030 predvideva kar 357 gigavatnih ur električne energije, ki naj bi jih proizvedle vetrnice.
Ker so to nestanovitni viri, dokument hkrati predvideva znatne vložke v hranilnike in baterijske sisteme ter izgradnjo za vsaj 500 megavatov moči plinskih elektrarn kot prehodnega vira. Brez (velikih) hidroelektrarn ne bo šlo; te so edini razmeroma zanesljiv obnovljiv vir energije. NEPN predvideva gradnjo za vsaj 500 megavatov moči novih elektrarn po letu 2033, po tem, ko naj bi nehala obratovati Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), pa še za 900 megavatov. Družba HESS sicer načrtuje gradnjo zadnje spodnjesavske hidroelektrarne Mokrice, a se postopek pridobitve potrebnih dovoljenj podaljšuje zaradi tožb okoljevarstvenikov, Društva za preučevanje rib Slovenije.
Ob tem so avtorji dokumenta predvideli še gradnjo črpalnih hidroelektrarn, ki bi prevzele vlogo velikih hranilnikov energije, proizvedene čez dan s sončnimi elektrarnami, in premaknile porabo v večerne ure. Po oceni pripravljalcev dokumenta bomo do leta 2030 potrebovali za vsaj 1000 megavatov hranilnikov. »Vse proizvedene energije poleti ne bomo mogli shraniti, nastajali bodo presežki,« je jasen Stane Merše, vodja konzorcija NEPN, kjer so pripravili ta strateški dokument, »to pa je idealno za pretvorbo v vodik.«
Lepotna napaka NEPN je, da tudi v primeru scenarija, ki predvideva »le obnovljive vire energije«, še nekaj časa računa tudi na uporabo (uvoženega) plina. Šele do leta 2030 naj bi bil, sodeč po dokumentu, pripravljen »program za postopno opuščanje distribucije plinov na območjih, kjer ekonomsko ni upravičen prehod na 100-odstotno obnovljive oziroma so na razpolago druge bolj učinkovite alternative«. Do leta 2030 naj bi pridobili komaj 5-odstotni delež plinastih goriv in 1-odstotni delež tekočih goriv obnovljivega izvora iz virov v Sloveniji. Tako NEPN tudi denimo v primeru scenarija le obnovljivih virov pri pridobivanju električne energije za Termoelektrarno Brestanica, ki naj bi bila sistemska rezerva, predvideva »postopni prehod na vodik in ostale sintetične pline«. Uvoz plina je tako mlinski kamen okrog vratu slovenske energetske neodvisnosti, ki se ga zlahka ne bomo rešili, ne glede na usodo drugega jedrskega bloka.
Le z OVE odvisni od uvoza
Predvsem pa dokument jasno kaže, da zgolj z naštetimi obnovljivimi viri cilja samooskrbe do leta 2040 ne bomo dosegli in se bomo morali kljub povečevanju kapacitet obnovljivih virov opreti na uvoz. Ključna težava bo seveda nastopila pozimi, ko bo glede na predvideno porabo elektrike v državi zmanjkalo za približno 500 megavatov moči sončnih kapacitet. Po izstopu iz premoga leta 2033 se bo uvozna energetska odvisnost države bistveno povečala tudi na področju uvoza električne energije (ne le plina). Pri scenariju samo z obnovljivimi viri bi tako elektriko uvažali v času nizkih cen in uporabljali doma proizvedeno v času visokih cen. »Ob gradnji JEK 2 bi se težava uvozne odvisnosti minimizirala,« dodaja Merše.
Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije, ki je investitor v morebitni JEK 2, je pred časom na novinarsko vprašanje Dnevnika o tem, kaj se Sloveniji obeta brez te jedrske elektrarne in ali lahko optimalno zadovolji svoje energetske potrebe, odvrnil, da na to vprašanje sicer »ni enoznačnega odgovora, saj je ta trenutek še preveč negotovosti«. »V študiji, ki smo jo opravili za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, pa je kot optimalen scenarij prepoznana kombinacija obnovljivih virov energije in jedrske energije,« je dodal.
