»Med temperaturami v sobah, ki so jih omenjali, je bilo tudi 33 stopinj Celzija. Žalostno je, da se še vedno pojavljajo takšne bivalne razmere,« je povedala. O tem so jim pripovedovali tudi posamezni zaposleni, je dodala sogovornica. Zelo vroče je tudi v nekaterih bolnišničnih sobah. Obenem je le malo znano o tem, kakšne so razmere v domačem okolju starejših prebivalcev.
Prilagoditi se je treba tudi staranju
Ob vse daljših in pogostejših vročinskih valovih se bo treba prilagajati vremenskim razmeram, a tudi staranju prebivalstva, ugotavlja Darinka Klemenc. V Srebrni niti so ministrstva (pismo so med drugim naslovili na ministrstvo za solidarno prihodnost in na ministrstvo za zdravje) pozvali k še bolj intenzivni kampanji ozaveščanja o poletni vročini in samozaščitnemu vedenju. To lahko izdatno prispeva k preprečevanju zdravstvenih zapletov in nepotrebnih smrti, so ocenili.
Socialnovarstvene zavode so medtem pozvali k urejanju bivalnih razmer. Ob tem bi bilo treba kljub pomanjkanju osebja spremljati, koliko tekočine je bilo pri posamezniku vnesene in koliko izločene, so opozorili v Srebrni niti. Spomnili so tudi na pregrevanje stavb, zaradi česar lahko do zdravstvenih težav prihaja tudi ponoči, in na posebno veliko izpostavljenost prebivalcev na tako imenovanih toplotnih otokih v mestih. V vročih obdobjih so obiski patronažnih medicinskih sester še toliko pomembnejši, so prepričani v združenju, prav tako tudi pomoč sosedov in drugih socialnih mrež.
Čas je za premišljen odziv
Po oceni Darinke Klemenc bi bilo smotrno razjasniti, v katere hlajene stavbe se lahko prebivalci zatečejo, ko je zelo vroče. Na mestu bi bil tudi razmislek o subvencijah in drugih ukrepih, ki bi prebivalcem olajšali hlajenje v domačem okolju, je ocenila. Voda bi morala biti čim bolj dostopna tudi ob gibanju na prostem, je dodala, postaviti bi bilo treba več klopi v senci.
Ena od rešitev je lahko prihajajoče urejanje sistema dolgotrajne oskrbe. »Starejši pogosto ne čutijo potrebe po uživanju tekočin. Že to, da bi nekdo pred posameznika postavil vrč vode, bi lahko bila pomembna razlika,« je izpostavila Darinka Klemenc. Sogovornica, ki je kot nekdanja predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije poznavalka razmer v zdravstvu in socialnem varstvu, opozarja, da bi se morali na vse bolj vroča poletja odzvati sistematično in premišljeno.
