Koalicijski poslanci so 12. maja lani v zakonodajni postopek vložili predlog novele zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Dopolnili so zgolj en člen, s katerim so nameravali delu članstva odvzeti pasivno volilno pravico. »Če bo dopolnitev sprejeta, bo o njej skoraj zagotovo presojalo ustavno sodišče,« smo tedaj napovedali v Dnevniku. Ustavno sodišče je to zakonsko spremembo včeraj razveljavilo. V SDS pričakujejo odstop kmetijske ministrice Mateje Čalušić oziroma njeno razrešitev s položaja. Kot pravijo, je ministrica, ki je bila prvopodpisana pod novelo, s tem izgubila vso kredibilnost.
Poslanke in poslanci koalicije so pred slabim letom spisali predlog novele zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Z njo so želeli po lastnih navedbah omejiti vpliv politike na to največjo kmečko nevladno organizacijo, ki ima blizu 110.000 obveznih članov. Poslancu Svobode Lenartu Žavbiju so namreč ptički na vejah čivknili, da je treba kmetijsko zbornico depolitizirati, ker da je pribežališče političnih kadrov SDS, Nove Slovenije in SLS.
»Politiko odmikamo od organov KGZS. V njih morajo biti predstavniki, ki delujejo v interesu kmetov. Radi bi določili, da v obvezne organe zbornice in organe njenih območnih enot ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so bile v obdobju preteklih štirih let na višjih položajih v državi, lokalnih skupnostih in pri institucijah EU, prav tako v organih političnih strank,« je namero koalicijskih poslancev maja lani predstavila prvopodpisana pod zakon Mateja Čalušić iz Gibanja Svoboda. Kasneje je koalicija svoje omejevalne težnje po lomastenju v kmetijski zbornici z amandmaji sicer nekoliko omilila, a je bilo vseeno jasno, da bo ustavno močno sporen poslanski zakon romal na ustavno sodišče in tam najverjetneje neslavno končal.
Zanimivo je, da je kratenje pasivne volilne pravice v ključne organe kmetijske zbornice najbolj goreče zagovarjala prav Čalušićeva, ki je zdaj kmetijska ministrica, zbornica pa ključna ustanova, s katero je skoraj dnevno v stikih.
»Kmetu kmetijstvo, politiku politiko. Javni funkcionarji in politiki nimajo kaj početi v organih zbornice, saj vanjo vnašajo ideološki boj in obremenjenost z dnevno politiko, ki spodkopava avtonomijo in zaupanje v poslanstvo zbornice.« Tako je s »plonklistka« državnim svetnikom brala tedaj še poslanka Svobode Mateja Čalušić. Niso je poslušali. Zakon so poslali v presojo ustavnim sodnikom. Z njihovo razveljavitvijo zakonske spremembe, ki jo je vneto zagovarjala, je tako novopečena kmetijska ministrica dobila pekočo zaušnico.
SD je bila jeziček na tehtnici
Ta poslanski zakon sta ugledna ustavna pravnika dr. Ciril Ribičič in dr. Domen Končan takoj razcefrala. Med drugim sta ocenila, da je omejitev pasivne volilne pravice ustavno nedopustna. »Čeprav je namen novele omejiti politične posege v delovanje organov zbornice, velja upoštevati, da politizacije zbornice ne povzroča samo neustrezna sestava njenih organov, temveč gre za svojevrstno politizacijo tudi, če zakonodajalec ogroža avtonomijo zbornice s pretiranimi omejitvami, kot jih uvaja novela zakona o KGZS,« sta še opozorila omenjena pravnika.
Da so predlagane zakonske spremembe protiustavne, so izpostavljali tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora in celo nekateri koalicijski poslanci. »Ta zakon je po našem večinskem mnenju neustaven. Pričakujem, da bo ta zadeva šla na ustavno sodišče, in velika verjetnost je, da ga bo ustavno sodišče zadržalo oziroma razveljavilo,« je napovedal poslanec SD Damijan Zrim. Trije njegovi strankarski kolegi, pravnica Meira Hot, vodja poslanske skupine Jani Prednik in Jonas Žnidaršič, pa so ustavno sporni zakon o kmetijski zbornici podprli. Njihovi glasovi so bili ravno dovolj, da je zakon po vetu državnega sveta v državnem zboru znova dobil potrebno večino.
Uzakonili so neizvoljivost
Edini člen, ki so ga poslanci spremenili z novelo zakona o KGZS, je ustavno sodišče v petem odstavku pričakovano razveljavilo. Za razveljavitev je bilo sedem sodnikov, eden, dr. Rajko Knez, je glasoval proti. Poudarili so, da zakonodajalec ni uzakonil instituta nezdružljivosti, ampak institut neizvoljivosti. To pomeni, da nihče, ki je bil v zadnjih dveh letih pred zborničnimi volitvami, ki bodo to jesen, na katerem od pomembnih položajev (predsednik države ali vlade, poslanec državnega zbora, evropski poslanec, državni sekretar, generalni sekretar, poklicni župan, član organov političnih strank na državni ravni …), ne bi smel kandidirati v nekatere ključne organe zbornice.
Ustavni sodniki so v svoji odločbi opozorili na pomembno razliko med neizvoljivostjo in nezdružljivostjo funkcij. Pojasnili so, da je institut neizvoljivosti usmerjen v osebna stanja (denimo starost), zaradi katerih posameznik ni sposoben izvrševati funkcije, oziroma v pretekla ravnanja (npr. storjeno kaznivo dejanje), od katerih je odvisno, ali bo imel nekdo pasivno volilno pravico, ali torej sploh lahko kandidira na volitvah. Institut nezdružljivosti funkcij pa je usmerjen v prihodnost. Posamezniku ne prepoveduje kandidirati na volitvah, prav tako mu ne prepoveduje pridobiti mandata. Zahteva pa od njega, da se pred začetkom izvrševanja mandata, ki ga je dodatno pridobil, odloči, katero od več funkcij ali dejavnosti bo opravljal. Namen je torej posamezniku preprečiti kopičenje odločevalske moči.
Neenakost pred zakonom
Ustavni sodniki so svojo odločitev oprli na načelo enakosti pred zakonom, o katerem govori 14. člen ustave. Splošno načelo enakosti terja, da zakonodajalec v bistvenem enake položaje ureja enako, če jih ureja različno, pa mora za to obstajati razumen razlog. Tega ne sme početi samovoljno. V konkretnem primeru je zakonodajalec položaj kmetijske zbornice uredil drugače od položaja primerljivih zbornic, kot so notarska, odvetniška, zdravniška, veterinarska in lekarniška. Vse so, enako kot kmetijska zbornica, osebe javnega prava in poklicna združenja z obveznim članstvom, ki zastopajo interese svojih članov in opravljajo tudi določene naloge v javnem interesu. Razumnega razloga, zakaj omejevanje pasivne volilne pravice zgolj v kmetijski zbornici, ustavni sodniki niso našli niti v zakonodajnem gradivu niti v odgovoru državnega zbora in vlade, ki so ju prosili za mnenje. Posledično so peti odstavek 12. člena zakona o KGZS, ki je nekaterim obveznim članom zbornice omejil pasivno volilno pravico biti izvoljen v ključne organe zbornice, razveljavili.
Proti je glasoval le dr. Rajko Knez. V odklonilnem ločenem mnenju je ocenil, da zgolj s primerjalno ureditvijo drugih zbornic ni mogoče utemeljiti, da je z določeno ureditvijo kršeno načelo enakosti. »To je podobno, kot bi trdili, da morajo imeti vse nevladne organizacije enak dostop do sodnega varstva zato, ker ima to ena vrsta nevladnih organizacij (nevladne organizacije s področja varovanja okolja in ohranjanja narave, ki delujejo v javnem interesu),« je med drugim zapisal Knez.
