Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje dela novele zakona o RTV Slovenija, saj bi bila vodilnim kadrom lahko povzročena nepopravljiva škoda. Zaposleni na RTVS in del civilne družbe so ogorčeni, vodstvo RTVS pa skupaj s SDS pozdravlja odločitev ustavnega sodišča. Ta je sicer nejasna glede vprašanja konstituiranja novega programskega sveta.
Ustavno sodišče je sklenilo začasno zadržati izvrševanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele zakona o RTV Slovenija, ki obravnavajo konstituiranje sveta zavoda, oblikovanje statuta ter imenovanje predsednika programskega sveta in članov uprave. Začasno zadržanje omenjenih členov bo veljalo do končne odločitve ustavnega sodišča glede ustavne pobude, ki jo je vložilo pet vodilnih na RTV Slovenija s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem.
Pobudniki izpodbijajo določbe, po katerih z novim zakonom prenehajo mandati članov programskega in nadzornega sveta, generalnega direktorja in direktorjev televizije in radia. Ustavno sodišče je sicer odločilo, da se programski svet v skladu z novim zakonom lahko konstituira, ni pa jasno, ali bo tako konstituirani programski svet dejansko lahko začel delovati, še preden bo ustavno sodišče sprejelo dokončno odločitev glede ustavnosti zakona. Zakonski rok za konstituiranje novega programskega sveta se sicer izteče 26. februarja.
Sodniki in sodnice razdeljeni
Delno zadržanje novele zakona o RTV je podprlo pet ustavnih sodnikov, proti pa so glasovale sodnice Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, ki so podale tudi odklonilna ločena mnenja. Sodnika Klemen Jaklič in Rajko Knez sta podala pritrdilni ločeni mnenji. Za začasno zadržanje so sicer glasovali še Rok Svetlič, Marko Šorli in predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, sodnik Rok Čeferin pa se je izločil iz odločanja zaradi konflikta interesov. »Gotovo, pa menim, začasno zadržanje upoštevajoč to oceno, poleg položaja samih pobudnikov, za katere se ob odsotnosti pravnega varstva ne ve, kakšne so lahko posledice, pretehta nad oceno posledic, ki bi nastale, če zakona ne bi začasno zadržali, pa bi se kasneje pri vsebinski presoji izkazalo, da ni ali pa da njegove posamezne določbe niso ustavnoskladne,« je v pritrdilnem ločenem mnenju poudaril ustavni sodnik Rajko Knez. Ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs je v odklonilnem ločenem mnenju ostro kritizirala odločevalski proces na ustavnema sodišču; označila ga je za slabo sodno odločanje. »Ta premočrtna usmerjenost v rezultat ne glede na vse, ko tudi relevantne, dobronamerne pripombe niso slišane, je znak slabega sodnega odločanja. Še precej več pa pove o naravi in motivacijah takega odločanja. Narava našega dela je pač taka: večina ima prav ne glede na to, da je sklep nekoherenten, tako rekoč neobrazložen, celo če vsebuje grobe in očitne napake.«
Največ nejasnosti je povzročilo vprašanje programskega sveta. Odločitev ustavnega sodišča namreč dovoljuje njegovo konstituiranje, ni pa jasno, ali bo v skladu z novim zakonom sestavljeni svet lahko začel izvajati svoj mandat. Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je pojasnil, da gre tu »za različne razlage. Tako kot sem jaz razumel, bi takrat, ko bo večina članov izvoljenih na funkcijo, lahko nastopil novi svet. Določba, po kateri začne programski svet delovati, ko je večina konstituirana, ni bila zadržana.«
Na dvoumnost in nekonsistentnost v sklepu večinskega mnenja je v ločenem odklonilnem mnenju opozorila tudi sodnica Neža Kogovšek Šalamun: »Postavlja se vprašanje, kako postopati, če bodo vmes mandati (nekaterih) programskih svetnikov potekli ali če bo medtem nekaj svetnikov odstopilo. Novih svetnikov ne bo mogoče imenovati, ker stare določbe, ki bi za to zagotavljale pravno podlago, ne veljajo več. Novi svet pa zaradi zadržanja novele ne bo mogel začeti delovati.« Sodnica je med drugim še zapisala, da je sklep večinskega mnenja notranje nekonsistenten, saj je po eni strani ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje samo tistih določb, ki urejajo končno konstituiranje programskega sveta, ni pa zadržalo tistega dela določbe, ki ureja sam proces vzpostavljanja novega programskega sveta. »Kaj to pomeni? Ker se s sklepom ne zadrži določbe, ki opredeljuje trenutek konstituiranja sveta, se bo svet po mojem mnenju v trenutku, ko bo v Uradnem listu objavljen deveti član sveta, tudi konstituiral. V tistem trenutku pa bo prenehala obstajati tudi pravna podlaga za delo dotedanjega programskega (in nadzornega) sveta, kakor jo določajo prehodne določbe 22. člena novele. Ta pravna dejstva so v sklepu popolnoma spregledana,« je menila Neža Kogovšek Šalamun.
V SDS pozdravljajo odločitev
Pravnik Matej Avbelj, avtor besedila ustavne pobude, in Gregorčič sta v izjavi pozdravila sklep ustavnega sodišča o začasnem zadržanju delov novele zakona. Poudarjata, da je s to odločitvijo sodišče začasno zavarovalo institucionalno neodvisnost RTVS in da je bila ta pobuda za oceno ustavnosti novele s predlogom za začasno zadržanje »edino pravno sredstvo, s katerim lahko trenutni oblasti preprečimo samovoljno, arbitrarno in grobo politično podrejanje Radiotelevizije Slovenija«. Dodajata še, da po njunem mnenju takšen zakon ne more prestati ustavnosodne presoje. Odločitev ustavnega sodišča sta med drugim pozdravila tudi stranka SDS in Andrej Grah Whatmough, vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija, ki je eden izmed petih podpisnikov ustavne pobude.
Ribičič sicer opozarja, da odločitev o zadržanju ni povezana z odločitvijo o tem, ali je zakon ustaven ali ne. Ustavno sodišče je odločilo izključno o tem, ali bi v hipotetičnemu primeru dejanske neustavnosti nastala nepopravljiva škoda. »Kriterij pri odločanju je vprašanje, ali bodo nastale težko popravljive posledice. Se pravi, če ne bi zadržali izvajanja zakona in bi kasneje ugotovili protiustavnost, ali bi bile posledice hujše, kot če bi bilo obratno – če bi torej zadržali izvajanje zakona, pa bi se potem izkazalo, da je zakon skladen z ustavo.« Ribičič je še dodal, da bi interes civilne družbe moral biti pred interesom funkcionarjev.
Podobno meni tudi Helena Milinković, predsednica koordinacije novinarskih sindikatov RTVS. »Sodišče je z zadržanjem dalo prednost ustavni pravici do varovanega mandata pred ustavno pravico do svobode izražanja in dostojanstva zaposlenih, pred demokratično referendumsko odločitvijo državljanov in državljank in pa seveda pravico do svobode izražanja in svobode medijev,« je bila kritična Milinkovićeva. »Odločitev je zelena luč za vodstvo, da nadaljuje z razkrojem informativnega programa in radiotelevizije kot celote. Za nas je vsak dan, teden in mesec pomemben, saj se vsak dan dogaja nepopravljiva škoda, ki ima posledice za javnost in demokracijo v tej državi.« Razočaranje na odločitvijo ustavnega sodišča so med drugim izrazili tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije, Društvu novinarjev Slovenije in Inštitutu 8. marec.
