Z letom 2025 se je kot popolna davčna novost uveljavila posebna davčna olajšava za nove rezidente. V vladnih vrstah so njeno uvedbo pospremili z napovednimi, da želijo na tak način spodbuditi vračanje domačih talentov iz tujine in privabiti tuje visoko usposobljene strokovnjake. Gre namreč za ukrep ugodnejše davčne obravnave novih rezidentov v obliki znižanja dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete bruto plače.
Za mlajše od 40 let z dvakratnikom povprečne plače
Ukrep velja za slovenske in tuje državljane, uporabiti pa ga je mogoče ob pogojih, da posameznik ob prihodu v Slovenijo ni starejši od 40 let, da v zadnjih dveh zaporednih letih pred nastopom dela ni bil davčni rezident Slovenije in da ima zagotovljeno plačo v višini najmanj dvakratnika zadnje znane povprečne plače. »Ti kadri bodo lahko ugodnejšo davčno obravnavo koristili največ pet zaporednih let po zaposlitvi v Sloveniji, z ukrepom pa bomo podprli pogoje za dvig dodane vrednosti gospodarstva,« so ob sprejemu novele zakona o dohodnini poudarili na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič.
Novo olajšavo so uvrstili med najpomembnejše »razvojno naravnane ukrepe«, ki so bili ključni del prvega paketa davčnih sprememb, ki jih je državni zbor sprejel pred koncem lanskega leta.
Na realne učinke bo treba še počakati
Kot smo preverili, so njegovi učinki več kot pol leta po uveljavitvi precej skromni. »Za zdaj ni velikega števila primerov, da bi bila navedena olajšava uveljavljena na podlagi predloženih REK-obrazcev,« so na Finančni upravi RS (Furs) odgovorili na naše vprašanje, v koliko primerih je bila olajšava za nove rezidente že uveljavljena pri izračunu akontacije dohodnine. Šele po dodatnem poizvedovanju so razkrili, da so imeli le tri takšne primere. Olajšavo lahko namreč delodajalec upošteva že ob izplačilu plače (REK-obrazec) ob pogoju, da ima novozaposleni pred tem že urejen tudi rezidentski status. Ker lahko postopki urejanja rezidentskega statusa trajajo dlje časa, na Fursu pričakujejo, da bodo nekateri zavezanci olajšavo uveljavili na letni ravni v ugovoru zoper svoj informativni izračun dohodnine. Zato menijo, da bodo končni podatki znani šele prihodnje leto po izdanih informativnih izračunih dohodnine in nato ugovorih nanje. Takrat, torej na letni ravni, bodo bolje razvidni tudi dejanski učinki ukrepa.
Tudi na ministrstvu za finance so poudarili, da je bil ukrep ugodnejše davčne obravnave za ključne razvojne kadre iz tujine opredeljen kot dolgoročni, zato bo treba na realne učinke še počakati. »Zavedati se moramo, da selitev v drugo državo in menjava davčnega rezidentstva zahtevata svoj čas, zato pričakujemo učinke nove olajšave na nekoliko daljši rok.«
Predsednik vlade Robert Golob je že pred časom za enega od medijev dejal, da ukrep, s katerim želijo »privleči naše možgane nazaj iz tujine kot tudi tuje strokovnjake«, deluje in da so podjetja, ki so odvisna od privabljanja tujih in domačih strokovnjakov iz tujine, z njim zelo zadovoljna.
Gospodarstvo: Ukrep je diskriminatoren
»V gospodarstvu učinkov tega ukrepa še ne čutimo. Primera zaposlitve, pri kateri bi bila uveljavljena ta olajšava, še nismo srečali oziroma informacija o tem do nas še ni prišla,« nam je povedal Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije. In malo za šalo, malo zares pripomnil, da bi imena in priimke tistih, ki so jih v določenih podjetjih s tem ukrepom skušali privabiti, lahko zapisali kar v zakon. V gospodarstvu so bili do ukrepa, kot je bil zastavljen, kritični že od samega začetka. »Privabljanje strokovnjakov iz tujine je seveda smiselno, toda opozorili smo, da bi moral biti ukrep nediskriminatoren in veljati tudi za domače mlade strokovnjake v isti starostni skupini, kar bi omogočilo njihovo zadržanje v Sloveniji oziroma enako obravnavo z novimi rezidenti. Na tak način pa naše mlade očitno spodbujamo, da gredo najprej v tujino, da bi pridobili ugodnost, ko se vrnejo, če seveda sploh se,« je opozorila Gorenšček, ki se je tudi vprašal, ali doma vzgojeni kadri niso enakovredni tujim. V gospodarstvu so med drugim predlagali tudi znižanje potrebne višine plače za uveljavitev olajšave.
Predlagana rešitev je bila tudi eden od razlogov, zaradi katerih je državni svet na novelo zakona o dohodnini izglasoval veto, a je državni zbor novelo nato ponovno potrdil.
