Podjetje Panvita obdeluje 3500 hektarjev površin, od tega ima namakalne sisteme urejene na osemsto hektarjih. Tudi na poljih okoli murskosoboške bolnišnice na našem posnetku. Foto: Tatjana Pihlar
Ukrepi pred sušo: Uspeh odvisen od zanesenjaštva posameznikov
V Sloveniji imamo okoli 500.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi, kakih 200.000 hektarjev jih je primernih za namakanje, z namakalnimi sistemi jih je opremljenih le 6500 hektarjev. “Težave s poletno kmetijsko sušo se povečujejo. Od leta 2000 smo jih imeli devet. Toda ne zgoščujejo se nam le suše, ampak tudi poplave. V istem letu imamo tako dolgotrajne suše kot močne poplave,” je spomladi za Dnevnik dejala agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik.
Leto 2025 to potrjuje, zato smo preverili, zakaj temu vremenskemu vzorcu ne sledi intenzivnejša gradnja namakalnih sistemov.
V Sloveniji imamo nekaj več kot dvesto delujočih namakalnih sistemov. Večina jih je v zasebni lasti, blizu dvajset jih je v lasti lokalnih skupnosti, državni sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad) pa za zdaj upravlja šest velikih namakalnih sistemov (NS). To so Ivanjci v pomurski regiji, Miklavž v Podravju ter Pivol, Sermin hrib, Ankaranska Bonifika – Purisima in Zontarji v obalno-kraški regiji. Sklad namerava na okoli dva tisoč hektarjih kmetijskih površin zgraditi še devet državnih namakalnih sistemov (DNS); tri na območju Kidričevega, po enega pa na območju Starš, Hajdine, Ptuja, Levca pri Žalcu, Zadobrove pri Ljubljani in Ankaranske Bonifike.
