Primer gradnje šoštanjskega bloka 6, ki je stal 1,4 milijarde evrov in je glavni razlog, da je država pred kratkim morala dokapitalizirati HSE, se te dni razčiščuje na celjskem sodišču. V torek in četrtek so na sodišču zaslišali nekdanjega prvega moža Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika, nato pa so zaslišali še nekdanjega predstavnika avstrijskega dela Alstoma Josefa Reisla.
Dva naroka na teden
Rotnik, ki je že na prejšnjem naroku potarnal, da takšnega tempa sojenja (dvakrat na teden) psihično in fizično ne bo zdržal, je odgovarjal še na vprašanja sodnice, ki ni želela pustiti odprtega ali nejasnega nobenega vprašanja. Tako je Rotnik med drugim pojasnil, zakaj sta bila pred podpisom glavne pogodbe podpisana že dva aneksa. S prvim so prestavili rok dobave tehničnega dela ponudbe. Pa ne zato, ker bi v TEŠ tako zahtevali, je dodal. »Alstom je očitno za svojo proceduro, za potrjevanje s strani višjih organov, potreboval ta dokument. Za nas bi bilo dovolj že, da so povedali, da bodo s tem kasnili,« je opisal Rotnik.
Več vprašanj sproža drugi aneks, s katerim so iz zneska izločili ceno montaže opreme, česar nadzorni svet TEŠ niti ni obravnaval. Kot je sodišču pojasnil Rotnik, ni bila takšna praksa, da bi to potrjevali nadzorniki. Razlog, da so ceno montaže umaknili, je bil v tem, da takrat tudi Alstom ni dobil fiksne cene za montažo; njihova ocenjena cena montaže je bila 172 milijonov evrov. »Tehniki in inženirji so razlagali, da je to sprejemljivo, sploh ker je lastnik želel, da bo vrednost projekta znašala pod milijardo evrov,« je opisal Rotnik. Še več, je nadaljeval: »Naši fantje so se dogovorili, da bo TEŠ sodeloval pri vsakem razpisu za montažo. Celo če bi TEŠ ocenil, da bi sam lahko dal ponudbo, ki bi bila za Alstom sprejemljiva, bi to lahko sam TEŠ izvedel in plačal. Tako bi se izognil 25-odstotni proviziji.« Dodal je, da se to, potem ko ni bil več direktor, najbrž ni dogajalo.
Gradnja v napačnem času
Drugi je svoj zagovor podal nekdanji predstavnik avstrijskega dela Alstoma Josef Reisel, ki mu tožilstvo očita, da je bil tisti posrednik, ki je poskrbel za pretok zaupnih informacij iz TEŠ prek Boštjana in Petra Kotarja do Alstoma Powersa. Od tega, kakšno ponudbo je oddal Siemens, do zaupnih podatkov, potrebnih za pridobitev kredita evropske investicijske banke. Predvsem pa naj bi sodeloval pri lažnih svetovalnih pogodbah s Kotarjevo družbo CEE, na podlagi katerih so si vpleteni lahko izplačali protipravno premoženjsko korist; skupaj so kot provizijo zadržali 1,1 milijona evrov. Od tega naj bi bil Rotnik prejel najmanj 670.000 evrov, preostanek pa predvsem Kotarja in njuna podjetja.
Reisel je zanikal vse obtožbe. Kot je opisal, to ni bil njegov projekt, niti ni imel pooblastil, da bi pri njem lahko sodeloval. »Dejanj, ki mi jih očitajo, niti nisem mogel storiti. Odločitve so sprejemali štirje nivoji nad mano. Sam sem bil, če hočete, zgolj poštar, torej koordinator.« Je pa pojasnil, zakaj so angažirali Kotarjevo podjetje. Ker Alstom v Sloveniji ni imel podružnice, so potrebovali lokalnega svetovalca. Dodal je, da se je blok 6 začel graditi v najbolj neugodnih razmerah, ko je bil trg popolnoma pregret. Stranke so na nove termoelektrarne čakale v vrsti, se je izrazil. Tudi zato so se šele na podlagi rezervacijske pogodbe odločili, da oddajo ponudbo. »Lahko bi rekli, da se je Slovenija v napačnem času odločila za gradnjo,« je dodal. Cene so bile namreč visoke, in če jih v TEŠ ne bi sprejeli, z njimi ne bi sklenili pogodbe.
