Urad za oskrbo in integracijo migrantov si spričo pomanjkanja prostora v azilnem domu in njegovih izpostavah prizadeva poiskati nove lokacije v različnih krajih po Sloveniji. V Dnevniku smo poročali o poskusih ustanovitve novih izpostav v jugovzhodni Sloveniji, denimo v Kočevju, čemur pa vsepovsod nasprotujejo lokalni prebivalci in njihovi župani. Neuradno je znano, da je vodstvo urada v minulih mesecih preverjalo možnosti za vzpostavitev dodatnih kapacitet tudi v osrednji Sloveniji, na Štajerskem in v bližini meje z Italijo, vendar pogovori nikjer niso obrodili sadov. Poleg dveh ljubljanskih lokacij tako trenutno deluje še izpostava azilnega doma v Logatcu, kjer so večinoma nastanjene družine, v Postojni so nastanjeni mladoletni prosilci za azil, za obravnavo migrantov, ki vlagajo prošnje za azil, in njihovo primarno oskrbo pa policija uporablja tudi prostore v Ilirski Bistrici.
Število prosilcev za azil, ki so nastanjeni v azilnem domu, je sicer v zadnjih tednih precej nižje kot poleti, ko je v azilnem domu na ljubljanskem Viču izrazito primanjkovalo prostora in je množica prosilcev spala na dvorišču na prostem. K zmanjšanju gneče je delno prispevalo hladnejše obdobje, ki ni ugodno za potovanja migrantov, obenem pa se politični trendi leto dni po vstopu Hrvaške v schengen ponovno obračajo v zapiranje meja. Posamezna poročila s terena govorijo o ponovnih izgonih prosilcev za azil. V prihodnjem letu bi se tako lahko zgodilo, da se letošnje visoke številke ne bi več ponovile.
Negotov položaj urada
Vseeno pa je število prosilcev v Sloveniji še vedno višje od uradnega števila namestitev in od poznavalcev situacije je mogoče slišati, da bi bilo prav, če bi prizadevanja urada za odprtje novih izpostav azilnega doma čim prej podprla tudi vlada. Le tako bi namreč iskanje namestitev dobilo potrebno politično težo, ki bi bila uravnotežena z lokalnim nasprotovanjem migracijam. Dolgoletne izkušnje kažejo, da urad, ki je bil ustanovljen z izločitvijo iz organizacijske strukture ministrstva za notranje zadeve, nima ustreznega položaja, da bi se lahko enakovredno soočal z močjo županov in lokalnih protimigrantskih iniciativ.
Spričo gneče v azilnem domu je k ukrepanju vlado že pred meseci pozval varuh človekovih pravic Peter Svetina, obenem pa so »poziv k ureditvi in pridobitvi dodatnih nastanitvenih zmogljivosti ter sprejemnih pogojev prosilcev za mednarodno zaščito« na predsednika vlade Roberta Goloba naslovile tudi nevladne organizacije Rdeči križ Slovenije, Društvo Ključ, Slovenska filantropija ter pravni center PIC. »Pomanjkanje nastanitvenih zmogljivosti za vlagatelje namere in prosilce za mednarodno zaščito je ena največjih sistemskih pomanjkljivosti azilnega sistema v Sloveniji. Pridobitev novih nastanitvenih zmogljivosti po našem mnenju zahteva koordiniran pristop vlade, urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov ter pristojnih ministrstev,« je bilo med drugim zapisano v pozivu. »Kot predsednika vlade vas pozivamo, da nemudoma pristopite k reševanju problematike pomanjkanja ustreznih nastanitvenih zmogljivosti,« so zapisali nevladniki.
Potreba po koordinaciji
Po dostopnih podatkih se premier Golob na pismo ni odzval, temveč je odgovore prepustil ministrstvu za notranje zadeve in uradu za migracije. Notranje ministrstvo je pripravilo odgovor, v katerem so večinoma zgolj faktografsko našteti postopki in obveznosti, ki jih ima država do prosilcev za azil, ter opisane pravne podlage s tega področja. Urad pa je v odgovoru nevladnim organizacijam, kot že večkrat letos, zagotovil, da si prizadevajo za iskanje novih lokacij azilnega doma. »Zelo intenzivno potekajo obiski občin in županov, saj največji izziv pri odpiranju novih lokacij predstavlja soglasje lokalne skupnosti. Tega urad za odprtje nove lokacije načeloma ne potrebuje, bi pa pomenilo odprtje kapacitete brez podpore lokalne skupnosti težave pri uveljavljanju pravic nastanjenih ter pri sami integraciji oseb v lokalno okolje,« je med drugim zapisano v pojasnilih urada.
»Od leta 2015 se Slovenija osredotoča zgolj na preprečevanje migracij in širjenje strahu, zato lokalne skupnosti migrantov ne sprejmejo. Vsekakor pristojni ne morejo migrantskih nastanitev vsiliti. Z ljudmi se je treba pogovarjati, treba je prisluhniti njihovim strahovom, v pogovore vključiti tudi policijo, obenem pa zagotoviti možnosti za integracijo migrantov, denimo z zaposlitvijo novih učiteljev v šolah in dodatnih uslužbencev na centrih za socialno delo,« je prepričana Urša Regvar iz PIC.
Vlada in ministrstvo za notranje zadeve na vprašanja Dnevnika o podpori uradu za migracije do zaključka redakcije nista odgovorila.
