V zadnjih mesecih prihajajo iz različnih delov države skoraj vsakodnevna poročila o bližnjih srečanjih z medvedi, uničenih čebelnjakih in napadih, kar na nekaterih območjih povzroča pravo obsedno stanje. Strokovnjaki, ki sodelujejo tudi v strokovni svetovalni skupini za upravljanje velikih zveri, opozarjajo, da ti dogodki niso naključni, temveč posledica opuščanja preverjenih, znanstveno podprtih ukrepov in uvajanja tako imenovanih »alternativnih« rešitev, ki so po njihovem mnenju neučinkovite ali celo škodljive.
Visoka stopnja strpnosti lokalnih prebivalcev
Po vseh bioloških merilih je slovenska populacija medveda v odličnem stanju – razširjenost in številčnost sta se v zadnjih desetletjih povečali, genska slika je ugodna, populacija pa povezana s sosednjimi območji do Grčije. Prav zato je bilo dolgo časa mogoče ohranjati ravnotežje med varstvom vrste in sobivanjem z ljudmi. Sistem je temeljil na kombinaciji preventivnih ukrepov, varnega ravnanja z odpadki, električnih ograj, preprečevalnega krmljenja in načrtovanega, strogo reguliranega odstrela konfliktnih živali. Ta pristop je omogočal stabilno populacijo in visoko stopnjo strpnosti lokalnih prebivalcev. »Populacija medveda v Sloveniji je izvrstno ohranjena, kar je rezultat ugodnih naravnih razmer, podpore lokalnega prebivalstva in znanstveno podprtega sistema upravljanja, ki temelji na kombinaciji preventivnih ukrepov in načrtovanega odstrela,« je potrdil docent Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete UL.
Letos pa se je po mnenju raziskovalcev zgodil preobrat. Preizkušeni ukrepi se opuščajo, v ospredje pa se postavljajo ideološko obarvane rešitve, kot so neutemeljeno zaviranje odstrela, sterilizacija, ukinitev dovoljenj CITES (konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi vrstami) in preprečevalnega krmljenja. Strokovnjaki svarijo, da so ti ukrepi neučinkoviti in lahko resno ogrozijo tako ljudi kot medvede. Docent Hubert Potočnik, prav tako z Biotehniške fakultete UL, je ob tem opozoril, da je stroka letos predlagala odvzem 206 medvedov, kar bi populacijo približalo ciljni vrednosti 800 osebkov – ravni, pri kateri se konflikti še ne stopnjujejo. A zaradi administrativnih zamikov, podaljšanja rokov in zadržanja odločb kvotnega odvzema se letos ta ukrep praktično ne izvaja.
Vlada uradno nikoli ni predlagala spremembe predlagane strategije upravljanja populacije rjavega medveda, ki je bila pripravljena na podlagi preverjenih znanj in izkušenj in ki še vedno ni sprejeta. Ta strategija je sicer tudi letos sledila stroki in odredila odstrel 206 medvedov, a se je postopek zapletel. Pred dvema letoma je bila odločba izdana že aprila, lovci pa so takrat odstrelili 182 medvedov. Letos se je postopek zavlekel v poletje, torej čas, ko so medvedi že popolnoma aktivni, zato je lov veliko težji. Odsotnost spomladanskega odstrela naj bi bila neposreden razlog za povečano število srečanj z medvedi.
Varstvo medveda temelji na sobivanju
Spomladanski odstrel je namreč usmerjen predvsem v mlajše osebke, ki zaradi iskanja hrane in ozemlja prihajajo bliže naseljem. »Tudi lani je bil odstrel zaradi pritožb začasno zadržan, a je sodišče konec septembra odločilo v prid odstrelu. Letos je postopek znova na sodišču, kar pomeni, da jesenskega odstrela pred zimo najverjetneje ne bo,« je spomnil profesor Klemen Jerina in opozoril na širše posledice letošnjih odločitev. Ob tem je dodal, da so »tako imenovani alternativni ukrepi, kot je kontracepcija, norost«. Temu je pritrdil tudi profesor Gorazd Vengušt z Veterinarske fakultete UL. »Glede na trenutno poznavanje je uporaba kontracepcije pri medvedu na populacijskem nivoju s tehničnih, logističnih, ekonomskih, trajnostnih in etičnih vidikov strokovno neutemeljena in kot takšna nesprejemljiva. Predlagana opcija tudi ne rešuje osnovnega problema, saj bi tretirani medvedi še vedno sprožali konflikte, medtem ko posledic uporabe kontracepcije tako za posamezno žival kot za populacijo medveda ne poznamo, niti jih ne moremo predvideti.«
Strokovnjaki so si bili enotni, da varstvo medveda temelji na sobivanju in strpnosti ljudi, ki si z njim delijo prostor. »Ko se znanstvene dokaze ignorira, izgubimo krhko ravnovesje med človekom in naravo, ki smo ga v Sloveniji gradili desetletja,« so poudarili že omenjeni raziskovalci z Biotehniške in Veterinarske fakultete.
