Predlagana prepoved testiranja na THC ob rednih zdravstvenih pregledih delavcev je s strokovnega stališča popolnoma nesprejemljiva, opozarjajo v zdravniških vrstah. Sprememba, ki jo obeta predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, bi praktično onemogočila odkrivanje zlorabe, škodljive rabe ali odvisnosti od THC, so posvarili v razširjenem strokovnem kolegiju za medicino dela. Delavci, ki so odvisni od THC, lahko opravljajo tudi zelo tvegana dela, so spomnili. Med skupinami, kjer bi bila lahko ob spremenjeni ureditvi varnost delavca oziroma drugih ljudi posebej ogrožena, so izpostavili poklicne voznike ter zaposlene v kontroli zračnega prometa, v državnih represivnih organih, v jedrskih objektih, v zdravstvenih ustanovah ter v vzgoji in izobraževanju.

Medicina dela: Laboratorijski testi so izjemno pomembni

Predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo so julija v državnem zboru vložili poslanci Svobode in Levice. Sledil je lanskemu posvetovalnemu referendumu o tem, ali naj bo na ozemlju Slovenije dopuščeno gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo. To možnost je podprlo 51,57 odstotka volilcev, ki so takrat glasovali. Polnoletnim prebivalcem bi glede na aktualni predlog dovolili, da doma gojijo do štiri rastline konoplje, ki pa je še naprej ne bi smeli preprodajati. Obenem bi uvedli lestvico tolerance THC pri vožnji v cestnem prometu po vzoru lestvice, kakršna že velja pri alkoholu. Prepoved testiranja na THC v okviru rednih zdravstvenih pregledov delavcev so predlagatelji po drugi strani utemeljevali z zaščito uporabnikov te psihoaktivne sestavine.

Sprememba, ki jo obeta predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, bi praktično onemogočila odkrivanje zlorabe, škodljive rabe ali odvisnosti od THC, so posvarili v razširjenem strokovnem kolegiju za medicino dela.

Za prepoznavanje zlorabe, škodljive rabe ali odvisnosti od psihoaktivnih snovi so izjemno pomembni tudi laboratorijski testi, so opozorili v razširjenem strokovnem kolegiju, ki je v Sloveniji najvišji strokovni organ za medicino dela. Pristojne pozivajo k spremembi določila o prepovedi testiranja na THC ob rednih pregledih delavcev. Pomislekom se pridružujejo tudi na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa ter v Združenju medicine dela, prometa in športa. Sklep s stališčem o predlaganih spremembah je stroka poslala ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel (gre za ministrico iz kvote Svobode) in ministru za delo Luki Mescu (ki je nekdanji koordinator Levice), je razvidno iz obvestila na spletni strani Zdravniške zbornice Slovenije. Podpisala sta ga predstojnica razširjenega strokovnega kolegija za medicino dela dr. Metoda Dodič Fikfak, ki je tudi na čelu že omenjenega kliničnega inštituta, ter dr. Boris Kopilović, predsednik Združenja medicine dela, prometa in športa.

Pomisleki tudi na ministrstvu za delo

Na ministrstvu za delo imajo, kot kaže, podobne pomisleke kot v medicini dela. Na nevarnost z vidika varnosti in zdravja pri delu opozarja tamkajšnji direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela, so potrdili na ministrstvu. Zakonsko določen izvzem določenih preiskav, ki kažejo na (ne)izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev pri kandidatih za delo ali delavcih v delovnem procesu, bi pomenil odstop od temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu iz evropske in slovenske zakonodaje, so ocenili v tem resorju.

»Apel razširjenega strokovnega kolegija bomo skrbno preučili, saj je ključno, da zakonodajne rešitve ne ogrožajo varnosti na delovnem mestu in da omogočajo pravočasno ukrepanje v primerih zaznanih tveganj za zdravje delavcev,« so napovedali na ministrstvu za zdravje. Če se bo na podlagi strokovnih mnenj in razprave izkazalo, da je nekatere člene smiselno prilagoditi v smeri večje zaščite zdravja in varnosti delavcev, bodo na to jasno opozorili, so dali vedeti. Za celovito zdravstveno anamnezo delavca je treba pridobiti vse relevantne zdravstvene podatke, tudi v povezavi z morebitno škodljivo rabo psihoaktivnih snovi, so prepričani tudi v zdravstvenem resorju. »Le tako lahko zdravnik presodi delazmožnost in prepreči morebitna tveganja, ki bi lahko ogrozila varnost delovnega procesa in drugih zaposlenih,« so ocenili. Zdravniki medicine dela morajo imeti ustrezna orodja za kakovostno presojo zdravstvenega stanja delavcev, so še poudarili.

Slabša koordinacija gibov in daljši reakcijski čas

Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa so na težave z delom pod vplivom THC opozorili že ob lanskem referendumskem vprašanju o konoplji za osebno rabo. »V zadnjih letih zdravniki medicine dela, prometa in športa opažamo povečano prisotnost rabe konoplje med delovno populacijo, kar se kaže v povečanem številu pozitivnih testov ob preventivnih pregledih, povečanem številu napotitev s strani delodajalca zaradi suma na delo pod vplivom konoplje, povečanem številu preiskovancev, ki sami priznajo uporabo,« so pojasnili. Raba konoplje med delavci lahko negativno vpliva na delazmožnost zaradi težav s pomnjenjem, slabše koncentracije, slabše koordinacije gibov in podaljšanja reakcijskega časa, so našteli. Povezava med koncentracijo THC v krvi in tveganjem za prometno ali delovno nezgodo je kompleksna, so pojasnili, učinki pa so individualni in odvisni od številnih dejavnikov. Zanesljiva in varna praktična mejna vrednost še ni bila opredeljena, so še poudarili na kliničnem inštitutu.

Priporočamo