Po besedah ministra Simona Maljevca bo letos zbranih približno 250 milijonov evrov, prihodnje leto pa naj bi znesek dosegel 650 milijonov. Kljub temu da prispevek že plačujemo, pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe še ni mogoče uveljavljati, saj informacijski sistem še ne deluje. Mnoge pravice bodo zaradi pomanjkanja kadra še dolgo ostale zgolj črka na papirju, opozarjajo kritiki. Ob tem tudi ni verodostojnih izračunov o porabi denarja, čemur nasprotujejo predvsem delodajalci.
Spremembe pri dodatku za pomoč in postrežbo
Ministrstvo za solidarno prihodnost je spremenilo prvotne izračune. Po novem se bo dodatek za pomoč in postrežbo, ki je bil doslej pravica iz pokojninske blagajne, financiral iz novega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Gre za več kot 110 milijonov evrov, ki bodo po novem preusmerjeni. Minister Maljevac je pojasnil, da »se bo dodatek preimenoval v denarni prejemek«.
Ta denarni prejemek je precej nižji in bo namenjen le tistim, ki ne bodo deležni dejanske oskrbe. Tisti, ki danes prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo, se mu bodo morali ob vstopu v sistem dolgotrajne oskrbe odpovedati. Doslej ga je izplačeval pokojninski zavod, zdaj pa se postavlja vprašanje, ali bo več kot 100 milijonov evrov ostalo v pokojninski blagajni oziroma v proračunu.
Z novim prispevkom bo financirano tudi delo zdravstvene blagajne, letos v višini 3,5 milijona evrov. Pri pregledu pokojninskega izpiska je pomembno vedeti, da je prispevek solidarnostni, kar pomeni, da upravičenost do storitev ni samoumevna. Plačujemo ga torej, preden sistem sploh začne delovati.
