Predstavniki zdravstvenih domov so ministrici poročali o organizaciji dela v času stavke in o tem, katere zdravstvene storitve so zagotovljene vsem pacientkam in pacientom. Direktorji so povedali, da dejavnosti zaenkrat še potekajo normalno, jih pa skrbijo umiki soglasij, saj morajo zagotavljati neprekinjeno zdravstveno varstvo. »Stanje je od ustanove do ustanove drugačno, nekje je umikov soglasij veliko, drugje jih tako rekoč ni,« je povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in dodala, da bodo po večini ustanov umiki soglasij začeli veljati čez 30 dni, zato bi problem lahko nastal s 1. marcem.
Glede organizacije dela po uveljavitvi preklica soglasij zdravnikov se z direktorji niso dogovorili, saj da je to odvisno od velikosti vsakega zdravstvenega doma. Direktorji bodo po njenih besedah do marca skušali najti najboljšo možnost organizacije, prioriteta je zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. »To seveda lahko pomeni zmanjšanje dostopnosti, lahko se bo v ta namen zaprla kakšna ambulanta,« je pojasnila. Vseeno naj bi direktorji s primarne ravni zdravstva poročali, da so zdravniki »res zavzeti«, da se trudijo in da od bolnikov prav v času stavke prejemajo številne pohvale glede dostopnosti.
Na vprašanje, koliko časa bo ob uveljavitvi umika soglasij zdravnikov za nadurno delo zdržal slovenski zdravstveni sistem, je ministrica ocenila, da je to odvisno od števila preklicanih soglasij. Računa, da bodo vse podatke prejeli do petka.
Ob umiku soglasij bo treba na primarnem nivoju zdravstva zapirati ambulante
Če bo do uveljavitve preklicanih soglasij z marcem res prišlo, bodo morali na primarnem nivoju zdravstva zapirati ambulante z namenom zagotavljanja nujne medicinske pomoči, je v izjavi medijem opozorila tudi direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Postojna Irena Vatovec. Želi si, da pride do dogovora, sploh ker so ambulante ob sezoni respiratornih obolenj zelo obremenjene.
V ZD Postojna je po njenih besedah soglasje za nadurno delo preklicalo 70 odstotkov zdravnikov. Reorganizacija dela bo neizogibna, težave pričakujejo na pediatriji, saj jim primanjkuje pediatrov. Bi pa v družinskih ambulantah delo denimo lahko potekalo tako, da bi bil družinski zdravnik, ki bi ponoči dežural za potrebe zagotavljanja nujne medicinske pomoči, naslednji dan prost. Tako bi ambulante družinske medicine delovale v omejenem obsegu, česar si Vatovec ne želi.
Na vprašanje, ali v ZD Postojna razmišljajo o preklicih soglasij zdravnikom za delo v drugih ustanovah, je odgovorila, da zdravniki na primarni ravni večinoma ne delajo v drugih ustanovah. Nekateri zdravniki, ki delajo v urgentni dejavnosti, pa pomagajo sosednjim enotam. Tem soglasij ne bi preklicali, saj bi se zato sosednja enota soočala s težavami, kar ni njihov cilj, je pojasnila.
Nekatere bolnišnice so medtem že napovedale, da bodo svojim zdravnikom, ki so preklicali soglasja za nadurno delo, preklicale soglasja za delo pri drugih izvajalcih. To pa skrbi direktorje zdravstvenih domov, saj denimo nekateri radiologi občasno delajo tudi v zdravstvenih domovih, je opozorila ministrica. Take težave bi imeli tudi v ZD Postojna, po besedah direktorice bi odpadla zdravstvena dejavnost ortopedije, kirurgije in pulmologije, saj bi ostali brez zdravnikov, ki trenutno opravljajo to dejavnost.
V 80 odstotkih zdravstvenih domov naj bi urejanje bolniških odsotnosti potekalo tekoče
Na sestanku so po besedah Prevolnik Ruplove od direktorjev skušali izvedeti tudi, kako v njihovih zdravstvenih domovih poteka odpiranje in zaključevanje bolniških listov. V povprečju v 80 odstotkih zdravstvenih domov urejanje bolniških odsotnosti pacientov poteka tekoče, v drugih domovih pa razmišljajo, kako to urediti, je pojasnila. Direktorji se v teh zdravstvenih domovih pogovarjajo z zdravniki in še vedno upajo, da bodo to rešili, je dodala.
Ministrica je z direktorji zdravstvenih domov govorila tudi o uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja in o satelitskih urgentnih centrih. Kateri zdravstveni domovi bodo postali satelitski urgentni centri, je že znano, a bo ministrica o tem spregovorila, ko bo uredba sprejeta, predvidoma v prihodnjih dneh.
Predstavnik ministrstva za zdravje je na sestanku sicer povedal, da je reorganizacija nujne medicinske pomoči z uvedbo satelitskih urgentnih centrov predvidena do polovice letošnjega leta, je medijem pojasnila direktorica ZD Sevnica Vladimira Tomšič.
