Povod za razpravo je bil razvoj velikega jezikovnega modela za slovenščino (GaMS), ki potrebuje za svoj nastanek obsežen jezikovni korpus, zaradi česar so razvijalci na več slovenskih avtorjev naslovili dopis, naj svoja besedila brezplačno odstopijo projektu. S tem bi GaMS pridobil širok obseg slovenskih besedil, na podlagi katerih bi lahko kakovostno deloval in se postavil ob bok drugim velikim jezikovnim modelom UI. Pri tem pa se poraja vprašanje, ali se s tem, ko se besedila nalaga v spomin umetne inteligence, ne krši avtorskih pravic.
Sogovorniki na okrogli mizi so se strinjali, da je uporaba umetne inteligence lahko koristna, vendar le ob jasno urejenih avtorskih pravicah. Zato so pozvali k oblikovanju posebnega modela licenciranja, ki bi avtorjem in založnikom prinesel kompenzacijo za njihov prispevek avtorskih besedil v model GaMS, ki je v nastajanju.
Maja Jug Hartman iz Društva slovenskih književnih založnikov je poudarila, da morajo biti modeli transparentni in odgovorni: »Vprašati avtorje, ali bi njihova dela lahko brezplačno vključili v različne modele, je težko. Avtorji se bodo strinjali le, če bodo stvari pravno urejene,« je dejala. Izpostavila je še, da čeprav je uporaba UI danes lahko zelo koristna, hkrati prinaša določene pasti – od etičnih vprašanj do vprašanj o kakovosti.
Tudi Janez Miš, predsednik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, je poudaril, da morajo pri razvoju jezikovnega modela doseči dogovor, ki temelji na načelih poštene igre. Meni, da če bo sistem licenciranja primerno urejen, noben avtor ne bo imel zadržkov odstopiti svojih del generativni umetni inteligenci.
Dobra praksa iz tujine
Moderator okrogle mize dr. Luka Novak je predstavil pravno podlago rabe UI pri nas. »Večina organizacij, ustvarjalcev in strokovnjakov danes meni, da rudarjenje besedil in podatkov, kakor izhaja iz 57. a in b člena slovenskega zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ni primerna podlaga za trening modelov UI,« je dejal in opozoril, da je bila direktiva ob pisanju zakona oblikovana še brez vedenja in poznavanja umetne inteligence. Zato se je pridružil mnenju založnikov, avtorjev in pravne stroke, da tudi v Sloveniji potrebujemo sistem licenciranja, ki bo uredil nalaganje besedil v UI.
Podobno je tudi na ravni Evropske unije, kjer je ključna pravna podlaga, ki vsaj delno ureja zakonsko podlago za uporabo besedil za učenje UI, tako imenovana direktiva o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu. Vendar tudi ta neposredno ne naslavlja vprašanj o avtorskih pravicah, ko besedila uporablja generativna umetna inteligenca. Evropski parlament je marca 2024 sprejel akt o umetni inteligenci, ki je prvi zakonodajni okvir za regulacijo UI na svetu, vendar tudi ta neposredno ne ureja vprašanja avtorskih pravic. K ureditvi so letos znova pozvala evropska združenja avtorjev in založnikov.
Tudi sogovorniki na okrogli mizi so se ob koncu strinjali, da je prihodnost v sodelovanju – a le, če bodo pogoji pravični in pregledni. V nasprotnem primeru grozi nadaljnja erozija zaupanja med ustvarjalci in tehnološkimi deležniki. Kot je ob koncu dejal dr. Luka Novak: »Če želimo jezikovno suverenost, moramo najprej zaščititi tiste, ki ta jezik ustvarjajo.«
