Pomembna politična zaveza nove koalicije je bila tudi sprememba volilnega sistema v smeri večjega vpliva volilcev na izvolitev poslank in poslancev. Predsednik vlade Robert Golob je proces za iskanje dvotretjinske večine napovedal za jesen, ni pa povsem jasno, kdaj konkretno naj bi pogovori stekli.
Dolga zgodovina
neuspešnih poskusov
Zakona o volitvah v državni zbor ter o določitvi volilnih enot in volilnih okrajev sta bila leta 1992 sprejeta po intenzivni politični razpravi kot kompromis med različnimi pogledi s pripombo, da gre za začasno rešitev. Po letu 1995 je sledilo izjemno burno obdobje razprav o volilnem sistemu, izpeljan je bil referendum na to temo, proces pa se je zaključil s spremembo ustave leta 2000, kjer je takratna večina v državnem zboru na ustavni ravni določila proporcionalni volilni sistem (in štiriodstotni prag), a z dodatkom, da imajo »volilci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom«. Od takrat spremljamo različne razprave, ali obstoječi volilni sistem uveljavlja voljo volilcev pri izboru poslancev v dovolj veliki meri ali ne, ključno je, da se doslej v državnem zboru ni oblikovala dovolj velika politična večina (vsaj 60 poslancev ali dve tretjini), ki bi bila sposobna potrditi spremembe volilne sistema, ki bi bile v največji meri v skladu z ustavo. Zadnji poskus se je zgodil decembra 2020, ko je ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu podprlo 55 poslancev (LMŠ, SD, SMC, Levice, SAB in NSi). Proti so bili v SDS, ki uradno zagovarja večinski dvokrožni volilni sistem in ostro nasprotuje ukinitvi volilnih okrajev, so pa v SDS tudi že nakazali, da bi se bili pripravljeni pogovarjati o volilnem sistemu kot kombinaciji večinskega in proporcionalnega volilnega sistema. Ker je sprememba volilne zakonodaje ostala nedokončan politični projekt, se po letošnjih parlamentarnih volitvah zastavlja ključno vprašanje, ali se lahko v državnem zboru oblikuje dovolj široka, dvotretjinska večina. Vladajoča koalicija treh strank Gibanje Svoboda (41 poslancev), SD (7) in Levica (5) obvladuje 53 poslancev v državnem zboru in je premajhna za spremembo ustave oziroma za sprejem zakonov, ki jih je treba potrditi z dvotretjinsko večino, to pa je volilni zakon.
NSi pripravljena na dialog
Iz koalicijske pogodbe lahko razberemo, da bodo gradili tam, kjer se je zgodba decembra 2020 prekinila, in da bodo za padli zakon o volitvah v državni zbor poskušali pridobiti dovolj veliko večino. V koalicijski pogodbi so zapisali, da bodo zagovarjali proporcionalni sistem, »ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti največji možni vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnikov in predstavnic«. Poleg tega lahko pričakujemo, da bodo dosedanji predlog nadgradili s sistemom zadrge za vse liste kandidatov, kar pomeni izmenjujoče se vodilno mesto moškega in ženske na vseh listah kandidatov v volilnih enotah. V Levici odgovarjajo, da še vedno podpirajo rešitev, ki bi ukinila volilne okraje in uvedla preferenčni glas. »Ta rešitev je bila v prejšnjem mandatu zelo blizu potrditvi, zato ocenjujemo, da je ob primerni politični volji v strankah vlade in deloma v opoziciji reforma volilne zakonodaje izvedljiva,« menijo v Levici. Socialni demokrati pojasnjujejo, da bodo še naprej zagovarjali več demokratičnosti in večjo vlogo državljanov pri izbiri neposredno izvoljenih predstavnikov. In kako bi koalicija lahko prišla do potrebne dvotretjinske večine? Po poslanske glasove bodo morali k opoziciji, kjer v SDS ne kažejo nikakršne volje po sodelovanju, v NSi pa ne zapirajo vrat. »V NSi smo naklonjeni spremembam ureditve volilne zakonodaje, ki bi povečala vpliv volilca na izbiro poslanca. O ustavnih spremembah smo z vladajočo koalicijo pripravljeni iskati potreben konsenz,« odgovarjajo krščanski demokrati. Gibanje Svoboda, NSi, SD in Levica bi lahko skupaj zbrale 61 poslanskih glasov. Če bi se jim pridružila tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, smo morda blizu ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi prednostnega glasu.
