»Težko je poslušati kolege, ki v zadnjem času tožijo o tem, kako šolska inšpekcija intenzivno obiskuje vrtce ter osnovne in srednje šole, kjer ne le da išče dlako v jajcu, ampak tudi zaslišuje otroke: brez prisotnosti učitelja ali ravnatelja v razredu in brez soglasja staršev,« je zaskrbljena osnovnošolska učiteljica z 32-letnim stažem, ki ne želi biti imenovana.
Povedala je, da naj bi se šolski inšpektorji med svojim delom obnašali kot nekakšni detektivi: če naletijo na kaj spornega oziroma največkrat na neumnosti, razveljavijo že pridobljene ocene ter dlakocepijo pri zapisovanju ocen in snovi. »Učiteljem ob tem naložijo toliko dodatnega dela, da mnogi ostanejo doma, saj zaradi papirologije in stiske zbolijo. Veliko je tudi slabe volje, negodovanja in strtih src učiteljev, ki ostajajo v sistemu, a bodo še ti odšli, če se bo to nadaljevalo. Kdo bo ob tem nastradal?« se sprašuje učiteljica, ki zaradi čedalje večjih ovir pri svojem delu tudi sama resno razmišlja, da bi zapustila šolski prostor.
»Učitelji se seveda držimo reda in pravil, a smo daleč stran od nemogočih zahtev zakona in pravilnikov, saj avtonomno krčimo preobsežen učni načrt, ocenjujemo kreativno, da otroci niso v stiskah, in delo gradimo tako, da je otrokom v šolah lepo in se učijo na dolgi rok. Žal pa papir tega pogosto ne zdrži,« je še dejala sogovornica.
Manj odzivov na anonimne prijave
Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič je povedala, da je bila o povečanem številu rednih inšpekcijskih nadzorov v javnih zavodih obveščena lani spomladi. Pojasnjeno ji je bilo, da šolski inšpektorji ne bodo več zgolj gasili požarov oziroma reagirali na anonimne prijave ali pereče teme, razen v primerih izrednih dogodkov, ko bodo opravili izredni inšpekcijski nadzor. Miheličeva je šolsko inšpekcijo opozorila, da bi se bilo dobro s šolami pogovoriti glede novega načina dela, saj bi bilo tako pri učiteljih in starših manj hude krvi.
»Tudi do mene so prišle informacije, da se v šolah zaslišuje učitelje in otroke, ki da jih inšpektorji spravljajo v jok, a mi ni tega potrdil niti eden od ravnateljev, ki so že imeli redne inšpekcijske nadzore. Povedali so mi, da so bili inšpektorji pri svojem delu zelo natančni in so si za postopek vzeli veliko časa, a so ob tem zmogli slišati tudi vprašanja ravnateljev,« je dejala Mojca Mihelič. Glede vstopanja inšpektorjev v razrede sogovornica meni, da ne gre za zasliševanje otrok, ampak za pogovor z njimi ob prisotnosti učitelja ali ravnatelja. V zvezi z dvomi kolegov ravnateljev, ali bo sedaj otrok tisti, ki bo zaradi svojega mnenja še dodatno diskreditiral učitelja, pa pravi, da to v primeru inšpektorjeve strokovnosti in korektnosti ne bi smel biti problem.
Hkrati je po mnenju Miheličeve nedopustno, da v javnost prihajajo špekulacije, ki med učitelje še dodatno vnašajo nemir. Slednje že tako zelo težko privabijo v šole. Nekateri starši pa ob vsem skupaj menijo, da bo njihov otrok pribit na križ, ker ga bo najprej zasliševala inšpektorica, potem pa še učiteljica. Po ravnateljičinih besedah inšpekcijske postopke, o katerih so šole in starši vnaprej obveščeni, v šolah potrebujejo: »Ob vzpostavitvi zakonitega stanja je namreč njihov osnovni namen delovanje šol v enakih okvirjih in izboljšanje sistema, seveda pa morajo inšpektorji s preiskovanci ustrezno komunicirati in imeti z njimi ustrezen odnos.«
Letos že 36 rednih in 8 izrednih nadzorov
Tudi na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) so poudarili, da je namen inšpekcijskih nadzorov ugotavljanje zakonitosti delovanja vrtcev in šol, pri čemer se nadzira zgolj zavod in odgovorno osebo (ravnatelja), seveda pa posredno tudi procese, ki jih imajo določene v zakonu o šolski inšpekciji. Ta med drugim določa, da se lahko inšpektorji pogovarjajo tudi z otroki, nezakonito pridobljene ocene pa lahko razveljavijo.
V preteklih letih so inšpektorji za šolstvo letno izvedli od 30 do 70 rednih nadzorov, medtem ko za letošnje leto načrtujejo okrog 200 rednih nadzorov. Ob tem je treba poudariti, da so inšpektorji pretekla leta na letni ravni opravili tudi več kot 300 izrednih nadzorov, medtem ko v letošnjem letu načrtujejo do 100 izrednih nadzorov. »Številke bodo tako ob zaključku leta podobne kot minula leta, na podlagi rednih nadzorov in z analitičnega vidika pa bomo obenem ovrednotili, kje je sistem lahko še boljši oziroma kaj je treba v smislu kakovosti izboljšati na različnih področjih izobraževalnih procesov,« se nadejajo na MVI.
»V letošnjem letu smo v okviru določenih sprememb, tudi z vidika zagotavljanja večjih sistemskih nadzorov, ki prispevajo h kakovosti in razvoju sistema, povečali število načrtovanih rednih nadzorov,« so povedali na šolskem ministrstvu. Kot so pojasnili, je zato vtis, da je šolskih inšpekcijskih nadzorov več, napačen. Pretekla leta je bilo namreč več izrednih oziroma parcialnih nadzorov, v letošnjem letu pa naj bi na podlagi sistema kakovosti in tudi želje ravnateljev povečali število rednih nadzorov, kjer se vrednoti sisteme po posameznih temah. Letos je v ospredju pravilnik o ocenjevanju.
Poročila o delu šolskega inšpektorata v lanskem letu še nimajo, saj postopki še niso zaključeni. Točne podatke naj bi objavili do maja. V letošnjem letu oziroma do minulega ponedeljka je 11 inšpektorjev za šolstvo, kolikor jih je na šolskem inšpektoratu zaposlenih za celotno državo, izvedlo 36 rednih in 8 izrednih nadzorov.
