Položnice za december, ki jih bodo stanovalci domov prejeli do sredine januarja, bodo po navedbah ministrstva za solidarno prihodnost nižje za znesek v višini od 200 do 800 evrov, je premier Robert Golob dejal v odgovoru na poslansko vprašanje vodje poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja, ki ga je zanimalo, kako bo vlada poskrbela za pravočasen dostop najranljivejših do storitev socialnega in zdravstvenega varstva brez diskriminacije. Vsa prizadevanja na področju izvajanja pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji so po pojasnilu premierja usmerjena v to, da bodo stanovalci v domovih s položnicami, ki jih bodo prejeli januarja, plačali le še nastanitev. Naslednji koraki dolgotrajne oskrbe v instituciji pa bodo namenjeni tistim, ki bodo šele prišli v sistem.

Zdravniki in čakalne vrste

Pri področju zdravstva pa je premier izpostavil, da se je zaradi sprejete zakonodaje začel »razpletati klobčič«. »Dokler bo možno, da zdravniki, ki so zaposleni v javnem sektorju, v svojih zasebnih ordinacijah opravljajo popoldan isto dejavnost, jim je v interesu, da čakalne vrste rastejo,« je opomnil.

V Novem mestu so se po njegovem opozorilu razkrile vse razsežnosti organiziranega premikanja pacientov iz javnega sistema v zasebno ordinacijo. »Ni šlo za enega zdravnika, ni šlo za osamljen pojav, celoten oddelek je pri tem vede ali nevede, namerno ali nenamerno sodeloval,« je bil kritičen. Po podatkih, ki jih je pridobil od bolnišnice, so premeščali tiste, ki so čakali na lažje posege. Tiste, ki so potrebovali komplicirane, kompleksne in drage posege, pa so prepustili javni bolnišnici, je dejal. »Po domače, izbirali so si dobičkonosne paciente. Paciente so, ne da bi ti vedeli, za kaj v resnici gre, selili na zasebno lokacijo in tam na njih ustvarjali zelo lepe donose,« je izpostavil. »S takimi praksami se je sistem dvajset let razgrajeval od znotraj,« je dodal.

Kdo je kriv za podražitve

Cene hrane so se v mandatu Golobove vlade zvišale za 33 odstotkov, je v poslanskem vprašanju predsedniku vlade na seji DZ izpostavila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko. »Inflacija je v našem mandatu res dosegla skoraj 20 odstotkov, vendar se s še višjo inflacijo sooča vsa Evropa,« je dejal premier. Strinjal se je, da so v poletnih mesecih inflacijo poganjale predvsem cene hrane, ki pa se zdaj umirjajo. Izpostavil je predvsem cene mesa, še zlasti govedine, ki po njegovih besedah dosegajo največjo rast. »Kako je to mogoče? Ali mislimo, da ta denar izpuhti v tujino? Ne, ostane doma, saj smo na tem področju samooskrbni,« je dejal. Strokovna skupina, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva, je po njegovih besedah ugotovila, da so vsi deležniki v verigi oskrbe z mesom cene zviševali v približno enaki meri. »To pomeni, da so vsi, ki so v Sloveniji udeleženi v trgovini z mesom, enako dobro zaslužili. To je treba povedati,« je poudaril. Prizadevanja vlade za omilitev posledic dražje hrane je strnil v tri bistvene ukrepe: prizadevanja za čim nižjo inflacijo, skrb za čim višjo realno rast plač in uvedbo obveznega zimskega regresa.

To je po Golobovih besedah ključna prednostna naloga vlade v tem mandatu. »Zdaj se ti isti zdravniki, ki imajo vsi bolj ali manj svoje zasebne ambulante, s pomočjo stranke NSi najbolj krčevito borijo za svoje pravice, ampak to so njihove finančne pravice in ne pravice pacientov,« je bil oster. Premier je izpostavil, da so v mandatu te vlade bistveno povišali sredstva za javni zdravstveni sistem in število zdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu, a se čakalne vrste niso skrajševale, ker so jih nekateri zdravniki umetno podaljševali zaradi svojih zasebnih klinik in ordinacij.

Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje Anžeta Logarja iz poslanske skupine nepovezanih poslancev zanikal, da v svojem mandatu v boju proti korupciji ni storil nič. Poudaril je, da je po indeksu zaznave korupcije Slovenija napredovala, in izpostavil, da so se v njegovem mandatu lotili korupcije na področju zdravstva, kjer je je bilo po njegovih besedah v preteklosti največ. Po njegovih navedbah je bilo v zdravstvu odpuščenih več deset ljudi, »od hišnikov naprej, za katere potekajo upravičeni preiskovalni postopki, saj njihovo premoženje niti približno ne ustreza njihovim uradnim prejemkom«. Takih primerov je več deset samo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je pojasnil.

Priporočamo