Sindikat taksistov, ki deluje v okviru Sindikata delavcev prometa in zvez (SDPZ), je na ministrstva, pristojne institucije in nekatere politične stranke ter sindikate že v začetku prejšnjega meseca poslal dopis, v katerem so opozorili na številne nepravilnosti in škodljive prakse, ki naj bi jih na slovenskem trgu taksi prevozov izvajal Uber. »Iz prakse opažamo, da večina voznikov ne uporablja taksimetrov, čeprav so ti v Sloveniji za avtotaksi prevoze obvezni, in zaračunava zneske, ki presegajo tiste, ki bi jih pokazal taksimeter,« opozarja Robert Kores, predsednik sindikata taksistov. V dopisu so med drugim izpostavili primer, ko bi vožnja po taksimetru in glede na cenik Uberja znašala 5,09 evra, medtem ko je morala stranka dejansko odšteti 7,50 evra, kar je skoraj za 50 odstotkov več. Nekdo drug pa je za prevoz, ki bi moral stati 6,86 evra, plačal 11,50 evra ali kar 67 odstotkov več.
»Od našega dopisa se ni nič spremenilo. Vsakodnevno dobivamo informacije o kršitvah. Včeraj denimo je neka gospa od centra Ljubljane do Črnuč odštela 20 evrov, kar je za 40 odstotkov več, kot je sicer plačevala za taksi Metro. Storitev je bila tako kot v drugih primerih izvedena brez taksimetra in brez računa,« je povedal podpredsednik sindikata Janko Kip. Uber naj bi obenem kršil tudi določilo o maksimalni tarifi mestne občine Ljubljana, ki za kilometer vožnje določa 1,50 evra in za čakalno uro 20 evrov. Uberjeva cena namreč znaša dva evra za kilometer, za čakalno uro pa 35 evrov.
Uber z oglaševanjem okvirnih cen in ocene stroška vožnje zavaja kupce s predstavljeno nižjo ceno, kot jo kupec dejansko plača, kar predstavlja kršitev zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, pravijo v sindikatu. Ob tem pojasnjujejo, da 'Potrdilo o opravljeni vožnji', ki ga stranka običajno prejme po izvedeni storitvi, ni račun, saj takšno potrdilo ni davčno potrjeno, nima ne zaporedne številke ne podatkov o izdajatelju (naslov in davčna številka izdajatelja), prav tako na njem ni točno definiranega obračuna (startnina, prevoženi kilometri, čakalna ura).
Nelojalna konkurenca?
V sindikatu taksistov opozarjajo tudi na nelojalno konkurenco. »Uber uporablja agresivne in selektivne promocijske strategije, s katerimi umetno znižuje cene storitev ter spodbuja voznike k množični aktivaciji prek finančnih spodbud,« pravi Kores. V eni izmed akcij so voznike za 20 do 39 opravljenih voženj nagradili z dodatnimi 80 evri, za 40 do 79 voženj z 200 evri, za 80 ali več voženj pa s kar 500 evri. V prvih treh mesecih je provizija za voznike brezplačna, če voznik pripelje novega, pa naj bi po eni izmed akcij oba prejela po 500 evrov. Visokih popustov naj bi bile deležne tudi stranke; za prve tri vožnje jim obljubljajo do 10 evrov popusta, za pet voženj pa naj bi ta znašal kar 80 odstotkov.
»Slovenski ponudniki taksi storitev, ki delujejo skladno z zakonodajo, s takimi pogoji ne morejo biti konkurenčni,« opozarja Kores. »Omenjene akcije za voznike in uporabnike so sicer terminsko določene, a sklepamo, da se bodo nadaljevale tudi v prihodnje. Gre za začasno umetno subvencioniranje storitev, katerega namen je prevzem trga in izrinjanje domačih ponudnikov. Po vzoru praks iz Hrvaške, Italije in Estonije obstaja resna nevarnost, da bo po kratkoročni agresivni cenovni politiki prišlo do dviga cen, padca kakovosti storitev in poslabšanja pogojev za voznike,« ocenjuje Kores.
V sindikatu taksistov od pristojnih zahtevajo, da nemudoma uvedejo poostreni nadzor nad delovanjem Uberjevih voznikov in preverijo, ali so ustrezno registrirani, uporabljajo taksimetre in izdajajo davčno potrjene račune. Ugotoviti bi morali tudi, ali Uber kot platforma deluje skladno z zakonodajo glede oglaševanja, cenovne transparentnosti in nadzora nad svojimi izvajalci, ter sprejeti sistemske ukrepe za zaščito poštene konkurence in potrošnikov.
Tržni inšpektorat uvedel inšpekcijski nadzor
Na tržnem inšpektoratu so nam povedali, da so glede Uberja doslej prejeli eno prijavo in uvedli inšpekcijski postopek, ki se nanaša na izdajanje računov in sprejemanje gotovine kot plačilnega sredstva, ki pa še ni zaključen. Na Agenciji RS za varstvo konkurence pa so povedali, da doslej ni indicev, da bi imel Uber prevladujoči položaj na trgu, in da zato tudi zloraba ni možna. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so nam odgovorili, da navedbe in opozorila sindikata niso v njihovi pristojnosti, na finančni upravi pa so dejali, da na vprašanja, ki zadevajo konkretne davčne zavezance, ne morejo odgovoriti zaradi varovanja davčne tajnosti.
Po besedah podpredsednika sindikata taksistov Janka Kipa na svoj dopis od pristojnih niso prejeli niti enega odziva. »Kakšnih protestnih akcij za zdaj ne načrtujemo, zagotovo pa se bomo odzvali, če se bo spremenila zakonodaja, ki bi razrahljala pogoje za delovanje Uberja v Sloveniji,« je dejal. To bi se lahko po njegovi oceni zgodilo po volitvah, če bi na njih zmagala desna politična opcija.
Na naša vprašanja od Uberja še nismo prejeli odgovorov. Kot je maja, ob začetku njegovega delovanja, poudarila direktorica Uberja za Slovenijo in Hrvaško Morena Šimatić, lahko vožnje ponujajo le poklicni licencirani taksisti, ki že delajo v skladu z veljavno slovensko zakonodajo. Tedaj je tudi dejala, da bodo vsi prevozi plačani digitalno prek aplikacije Uber, ki naj bi zagotavljala popolno sledljivost in skladnost s slovenskimi davčnimi predpisi. »Aplikacija bo uporabnikom po vnosu ciljne lokacije prikazala okvirno ceno in jih povezala z voznikom, ki lahko sprejme vožnjo. Potniki bodo nato plačali znesek, ki ga določa taksimeter. Cena vsakega potovanja je določena v skladu z uradno tarifno strukturo mestne občine Ljubljana,« je maja letos zagotavljala Morena Šimatić.
