Po treh letih stresnih okoliščin – pandemije in vojne v Ukrajini – se nova ekonomska realnost kaže v tem, da so se prebivalstvo in podjetja precej uspešno in hitro prilagodila novim razmeram, letošnje leto pa se je tako začelo v bolj stabilnem okolju. »Tudi to je pripomoglo k temu, da se splošna negotovost, povezana z dogajanjem v ameriškem bančnem sistemu (propad regionalnih bank), in likvidnostna kriza ene od večjih švicarskih bank nista prenesla v bančne sisteme držav EU. To je dodatno potrdilo dejstvo, da je evropski bančni sistem trden in zaupanja vreden. K temu je pomembno prispevala bolj dosledna vpeljava baselskih standardov, ki v EU veljajo za banke vseh velikosti,« je pojasnil viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc.

Po njegovih besedah je bilo ekonomsko okrevanje po pandemiji precej močno, ne le v Sloveniji, temveč tudi drugje po Evropi in širše. Tudi vojna v Ukrajini ni resno zamajala evropskega gospodarstva. Gospodarska rast se je sicer vidno umirila, vendar pa analize ne nakazujejo večjih možnosti za recesijo v letošnjem letu v naši širši okolici. Že od druge polovice leta 2021 evrsko območje, pa tudi širše, pesti inflacija, ki je bistveno nad ciljem denarne politike. »Ker je v luči različnih dejavnikov inflacija evrskega območja lani poleti, v Sloveniji pa še prej, presegla 10 odstotkov, je odločen korak denarne politike v smer restriktivnosti postal neizogiben. Zato je Evropska centralna banka pred dnevi že sedmič zapored dvignila obrestno mero,« je dejal Dolenc.

Po najnovejših ugotovitvah Banke Slovenije se splošna raven sistemskih tveganj za finančno stabilnost postopoma znižuje, obeti za prihodnost pa se izboljšujejo. »Finančni sistem je po naši zadnji oceni dosegel splošno raven sistemskih tveganj, enako tisti, ki smo ji bili priča pred vojno v Ukrajini,« je dejal Dolenc.

Povečano obrestno tveganje

Po pojasnilih namestnice direktorja oddelka Banke Slovenije za finančno stabilnost in makrobonitetno politiko ​ Damjane Iglič se povečuje tveganje na nepremičninskem trgu, a se nakazuje, da bi v prihodnjih četrtletjih lahko prišlo do izboljšanja razmer. Na to kaže umirjanje rasti cen stanovanjskih nepremičnin, ki pa kljub temu ostajajo visoke in nad povprečjem EU, znižanje povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah in upad novih stanovanjskih posojil. Slednja so bila decembra lani na medletni ravni nižja za skoraj 28 odstotkov.

Ocena tveganja financiranja ostaja zmerna s stabilnimi obeti. »Vloge nebančnega sektorja ostajajo stabilen in najpomembnejši vir financiranja slovenskih bank. V bilančni vsoti imajo skoraj 80-odstotni delež, odvisnost bančnega sistema od drugih virov pa je nizka,« je pojasnila Damjana Iglič. Tveganje, ki ostaja povečano, s stabilnimi obeti, je obrestno tveganje. Eden od dejavnikov, ki prispevajo k takšni oceni, je hitro povečevanje obrestnih mer za novoodobrena posojila nebančnemu sektorju, ki mu na drugi, pasivni strani niso sledile depozitne obrestne mere.

Povišano oceno s stabilnimi ukrepi v Banki Slovenije ohranjajo tudi za kreditno tveganje. Kakovost kreditnega portfelja ostaja dobra, delež nedonosnih izpostavljenosti pa na zgodovinsko nizkih ravneh. »Velika negotovost pa ostaja, da bi negativni vplivi inflacije in obrestnih mer negativno vplivali na plačilno sposobnost podjetij in prebivalstva, s čimer bi se kreditni portfelj lahko poslabšal,« je pojasnila Igličeva.

Likvidnost ostaja visoka

Že drugi kvartal ostaja ocena dohodkovnega tveganja zmerna, s tendenco izboljšanja, k čemur je prispevalo predvsem izredno hitro zviševanje neto obresti, ki smo mu bili priča v drugi polovici lanskega leta; neto obresti so se konec decembra lani na medletni ravni povečale za 20 odstotkov, je pojasnila Damjana Iglič in dodala, da je posledično, po več letih zniževanja, hitro prišlo do povečanja neto obrestne marže.

Z vidika solventnosti in dobičkonosnosti je odpornost bančnega sistema lani ostala srednja. Banke so lani ustvarile 543 milijonov evrov dobička, kar je na ravni izpred enega leta. Po besedah Igličeve je bil takšen dobiček posledica neto obresti in oblikovanja oslabitev oziroma rezervacij na nižjih ravneh kot v preteklih letih. Ob upoštevanju dolgoročnega povprečja neto oslabitev in rezervacij v bruto dohodku bi bila donosnost na kapital bank bistveno nižja od lanskoletne v višini 10,8 odstotka, ki je bila primerljiva s predlansko.

V segmentu likvidnosti odpornost bančnega sistema ostaja visoka.