Po najnovejših načrtih se lastništvo državnih turističnih podjetij ne bo konsolidiralo v okviru državnega turističnega holdinga in nato privatiziralo, kot je načrtoval nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek, smo neuradno izvedeli. V skladu z obrisi najnovejšega načrta naj bi se vzpostavila dva hotelirska stebra okoli dveh državnih podjetij: Save Turizma in Istrabenza Turizma. K tema dvema podjetjema naj bi pripojili druga državna hotelirska podjetja. Hkrati naj bi bile hotelske nepremičnine prenesene na nepremičninsko podjetje, v katerem bo imela država lastniški delež. Za posamezne hotele bi se poskušalo najti mednarodno uveljavljene upravljalce hotelskih verig. Državni hoteli so suboptimalno upravljani, eden od temeljnih razlogov za takšno stanje pa so nepravilnosti pri nabavah blaga in storitev ter pri investicijah.

Ideja o izločitvi nepremičnin in angažiranju upravljalcev posameznih hotelov se zdi rednemu profesorju na ljubljanski ekonomski fakulteti Marku Jakliču, ki poudarja, da lahko na koncu odločajo podrobnosti, smiselna. »Če je možno slediti modelu družbe Equinox, katere delnice kotirajo na borzi, bi to lahko bila dobra rešitev,« je dejal Jaklič. Equinox je ostal lastnik hotelov Lev, uHotel in Union, njihovo upravljanje pa je za 20-letno obdobje zaupal španski družbi Grupo Hostusa.

Nujna visoka vlaganja

Po pojasnilih dr. Jakliča so nujna visoka vlaganja v državne hotele, zato bi bilo v nepremičninsko družbo treba privabiti institucionalne vlagatelje, kot so pokojninski skladi in zavarovalnice, za katere so tovrstne naložbe privlačne. »Državni vložek v obliki hotelskih nepremičnin bi lahko predstavljal začetni vložek, v naslednjem koraku pa bi bilo smiselno, da se zaradi potrebnih naložb na podlagi dokapitalizacije vključi institucionalne in zasebne vlagatelje, tako da bi država postala manjšinska lastnica ali pa še to ne. Takšno nepremičninsko podjetje bi moralo biti uvrščeno na borzo, upravljati bi ga bilo treba profesionalno,« je dejal Jaklič. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno manjše hotele z do sto sobami prodati, saj tuja praksa kaže, da jih najbolje upravljajo družine. »Prodati bi bilo smiselno tudi večje hotele, če so vanje potrebna visoka vlaganja. Morda bi bilo nekatere hotele bolj smiselno zgraditi na novo, kot jih obnavljati.«

V odzivu na naš članek o novih načrtih za državne hotele je strokovnjakinja za hotelirstvo in redna profesorica na portoroški Fakulteti za turistične študije – Turistica dr. Maja Uran Maravić na svojem facebook profilu napisala, da Počivalškova ideja verjetno ni več aktualna, in poudarila, da bi bilo s hoteli treba nekaj storiti. Po njenem mnenju je pomembno vprašanje, kateri od slovenskih hotelov si upravljanje z mednarodnimi hotelskimi verigami sploh lahko privošči. A na to vprašanje bi lahko odgovorili le, če bi poznali dejanske podatke o poslovanju podjetij. »Ker v Sloveniji nimamo vzpostavljenega sistema​ USALI, ki ga poznajo mednarodni upravljalci, banke in investitorji, ne vemo, ali so hotelska podjetja trenutno upravljana optimalno.« Po navedbah Maje Uran Maravić bi bilo treba odločitve sprejemati od hotela do hotela individualno in pred tem ugotoviti, kaj je za posamezni hotel s finančnega in strateškega vidika najboljše. Rešitev ni zgolj v angažmaju tujih hotelskih verig. Ob tem je izpostavila, da lahko mednarodni upravljalci zahtevajo mednarodne dobavitelje, kar povzroča škodo lokalnim podjetjem. To se je v Sloveniji že dogajalo.

Iskanje najboljših lastnikov

Pristojbine na upravljanje, ki se plačujejo za franšize ali podjetja za upravljanje, se v povprečju plačujejo od 12 odstotkov letnih prihodkov navzgor, česar marsikateri hotel ne zmore, natančno pa tega zaradi odsotnosti sistema USALI ne vemo, pravi profesorica.

Po besedah Maje Uran Maravić stroka od države pričakuje angažirano iskanje najboljših lastnikov in najboljših upravljalcev za posamezne hotele. Strateški lastniki so tisti, ki imajo kapital za investicije, ki sodelujejo z lokalno skupnostjo, ki zaposlujejo lokalne prebivalce, angažirajo lokalne dobavitelje, ki znajo biti najboljši povezovalec najboljše ponudbe, ki jo Slovenija premore. Najboljši upravljalci so tisti, ki znajo z danim podjetjem ustvariti najbolj optimalne poslovne rezultate za lastnike, upravljalce, zaposlene in lokalno skupnost. »Pri tem je vseeno, ali gre za trenutne upravljalce ali za mednarodne hotelske verige. V Sloveniji je ogromno znanja, tudi pri obstoječih upravljalcih, še posebej v segmentu do petzvezdičnih hotelov. Za luksuzne in ultraluksuzne nastanitve bi bilo morda najbolj smotrno pripeljati tuje hotelske verige,« je povedala Maja Uran Maravić. Dodala je, da ni nujno, da država ostane večinska lastnica hotelov za vsako ceno, še manj pa upravljalka hotelov, tisto, kar stroka pogreša ves čas (sedem let), ko se razpravlja o konsolidaciji slovenskih hotelov, je predvsem jasen in transparenten načrt, kakšne so namere države.