Evropo je zajel nov vročinski val. V primežu rekordnih temperatur so se znašli v Franciji, na Nizozemskem, Portugalskem in v Veliki Britaniji. Na enem od londonskih letališč se je včeraj zaradi vročine stalila oziroma upognila pristajalna steza, kar je začasno onesposobilo tamkajšnji letalski promet. V Španiji in na Portugalskem pa so v zadnjih dneh poročali o več kot tisoč smrtih zaradi vročine.
Od kod pritekajo vroče zračne mase in ali bodo rekordne temperature zajele tudi Slovenijo? »Dotok vročega zraka prihaja iz Severne Afrike, natančneje z območja Maroka in bližnjih puščav. Pred dnevi se je vročinski val začel v Španiji, v ponedeljek pa je v polni meri zajel Francijo in Britansko otočje. Zdaj se širi naprej proti severu in vzhodu,« nam je včeraj pojasnil meteorolog Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje (Arso).
Vroč afriški zrak bo predvidoma danes in jutri deloma zajel tudi Slovenijo. Glavnina vročega zraka bo sicer po ocenah Gregorčiča ostala nekoliko severneje od Alp, natančneje na območju med Nemčijo in Švedsko, kjer bi lahko še danes dosegli temperature med 35 in 40 stopinjami Celzija. Slovenijo bo tako ta vroča zračna masa predvidoma le oplazila.
Bomo tudi pri nas
podirali rekorde?
Če so vremenoslovci v minulih dneh tudi za Slovenijo napovedovali temperature nad 40 stopinj Celzija in s tem podiranje temperaturnih rekordov, novejši podatki kažejo na nekoliko nižje temperature. »Zdaj tako ekstremnih izračunov ni,« nam je včeraj dejal Gregorčič. »Trenutno kaže, da bo živo srebro ostalo nekoliko nižje, v notranjosti Slovenije okoli 35 in 36 stopinj Celzija, na Goriškem pa okoli 37 in 38 stopinj Celzija. V tem primeru o rekordih ne bomo govorili,« je dodal.
Ob tem je poudaril, da se temperaturne nianse iz dneva v dan nekoliko spreminjajo, zato je težko napovedati, ali bo dobrih 35 stopinj Celzija za naše kraje maksimum ali pa se bo živo srebro do prihodnjega tedna povzelo še višje. »Trenutno kaže na manjšo osvežitev med soboto in nedeljo, kar pomeni, da bi lahko v soboto pričakovali nekaj popoldanskih in večernih neviht, v nedeljo pa za kakšni dve ali tri stopinje Celzija manj. Primorske ta osvežitev ne bo zajela, zato bo tam vročina med 35 in 38 stopinj Celzija vztrajala vsaj do sredine prihodnjega tedna,« je ocenil naš sogovornik.
Letošnje poletje med
najbolj vročimi
Ne glede na to, ali bomo v prihodnjih dneh tudi pri nas dosegli 40 stopinj Celzija ali ostali »zgolj« pri dobrih 35 stopinjah, si bomo letošnje poletje zapomnili kot eno najbolj vročih doslej. Najbolj vroče poletje v zgodovini meritev smo sicer v Sloveniji doživeli leta 2003. »Leta 2003 smo imeli zelo vroč junij in avgust, julij pa nekoliko manj. Letos za zdaj kaže podobno. Letošnji junij že lahko uvrstimo na drugo ali tretje mesto med najbolj vročimi doslej. Junij bo verjetno po odstopanju temperatur od povprečja prednjačil pred julijem, a kaj bo avgusta, zanesljivo še ne vemo. Vse kaže, da bodo temperature še naprej nadpovprečne, kako zelo visoke bodo, pa bomo še videli,« je dejal Gregorčič in dodal, da letošnje poletje na poletje 2003 spominja tudi z vidika izrazite suše, le da je bilo takrat sušno tudi na severovzhodu države.
Sušna in vroča poletja
vse pogostejša
Ali lahko vročinske valove, kot je ta, ki trenutno duši Evropo, pripišemo podnebnim spremembam? Da, odgovarja Gregorčič. »Vročinski valovi so se dogajali tudi v preteklosti, v preteklem stoletju in stoletjih pred tem, vendar so se dogajali redkeje, morda niti ne vsako poletje. Danes pa imamo praviloma vsako poletje opravka s tremi, če ne celo štirimi vročinskimi valovi. Poleg pogostosti sta se na širšem območju Alp v zadnjih nekaj desetletjih močno povečala tudi trajanje in intenziteta vročinskih valov. To je gotovo posledica podnebnih sprememb,« je poudaril Gregorčič.
Podatkov, ki dokazujejo, da se ozračje segreva in da se na območju Slovenije in okolice segreva celo še bolj kot drugod, je veliko. »Glede na povprečje prejšnjega stoletja se je podnebje v naših krajših segrelo že za dve stopinji, medtem ko se je globalno temperatura v enakem obdobju zvišala za eno stopinjo,« je ponazoril Gregorčič.
Povedna je tudi medletna primerjava števila vročih dni oziroma dni z maksimalno temperaturo nad 30 stopinj. »Za Ljubljano je povprečje vročih dni od leta 1981 do 2010 znašalo 18 dni. V minulem stoletju jih je bilo povprečno 11. V zadnjih poletjih, recimo lanskem, pa jih je bilo 39. Leta 2019 jih je bilo 27, leta 2017 42, leta 2015 43 … Rekord pa še vedno drži leto 2003, ko je bilo 52 vročih dni. To pomeni, da smo v zadnjih letih dosegli dvakratnik števila vročih dni v primerjavi z obdobjem med letoma 1981 in 2010, ko se je ozračje prav tako že segrevalo,« je opozoril Gregorčič.
