Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo vodi poslanec Janez Žakelj (NSi), je novembra 2023, takoj po izbruhu afere Dars, zaradi katere je odstopil predsednik uprave Darsa in nekdanji podpredsednik NSi Valentin Hajdinjak, na policiji preverjala, katerim telefonskim številkam policija prisluškuje. Kot je znano, je preverbo policijskega prisluškovanja Knovs opravil za 15 telefonskih številk. Na seznamu je bila po poročanju medijev tudi številka Hajdinjaka in še nekaterih drugih vidnih članov krščanskih demokratov. Mariborska policija je letos v začetku julija v zvezi s tem na specializirano državno tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper takratne poslance NSi Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata. Očitek je, da so zlorabili uradni položaj v Knovsu, ker naj bi zase in za svoje kolege pridobili tajne podatke, ali jim policija prisluškuje.
Iz ovadbe, ki jo je pridobila Televizija Slovenija, po poročanju novinarjev izhaja, da je Tonin takoj po opravljenem nadzoru preko kriptirane aplikacije v klepetu, naslovljenem Dars, o ugotovitvah nadzora obvestil njene člane. Prvak NSi vztraja, da Knovs pri nadzoru na policiji ni kršil zakona in da sporna sporočila v zasebni šifrirani skupini, kakršna so prikazali mediji, ne obstajajo. Poleg tega v javnosti razlaga, da izdaja podatka, da se nekomu ne prisluškuje, ni nič nezakonitega. V luči tega smo na Knovs in njenega predsednika Janeza Žaklja naslovili vprašanja o tem, ali oziroma katere posameznike iz te petnajsterice je komisija obvestila o neprisluškovanju in ali je komisija v tem mandatu in v preteklosti posameznike že obveščala, da njihov telefonski promet ni nadzorovan s strani pristojnih služb.
V tem mandatu doslej pet nadzorov
Žakelj nam je prejšnji ponedeljek še isti dan odgovoril, da je Knovs v aktualnem mandatu opravil pet nadzorov na sedežu generalne policijske uprave. »V štirih nadzorih je pooblaščena skupina komisije preverjala uporabo s sodno odločbo odrejenih nadzorovanih ukrepov (prikritih preiskovalnih ukrepov). V zvezi s prejetimi pobudami za nadzor je komisija postopala skladno z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb,« je bil jedrnat. Naslednji dan smo Žaklju zastavili dodatno vprašanje, ali je glede na zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb po njegovem mnenju ustrezno, da člani Knovsa pobudnike obvestijo, da se jim ne prisluškuje. Odgovor na to vprašanje še čakamo.
Smo pa medtem že prejeli odgovore Knovsa. »Komisija v skladu z drugim odstavkom 33. člena zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb pobudnika za izvedbo nadzora po opravljenem nadzoru obvesti le v primeru, če ugotovi, da je bila v zvezi z uporabo nadzorovanih ukrepov ugotovljena nezakonitost,« se glasi ključni del odgovora, ki demantira interpretacijo Tonina. Pojasnilo Knovsa je torej enako pojasnilom več strokovnjakov, da se pobudnikov ne sme obveščati o neprisluškovanju. Upokojeni kriminalist Jakob Demšar je na primer za Dnevnik dejal, da lahko pobudniki, »pa naj bodo to politično nastavljeni direktorji, kriminalci, člani strank ali običajni državljani, od komisije prejmejo samo lakoničen odgovor v enem stavku – nezakonitosti pri delu policije nismo ugotovili«. Iz Knovsa so nam še sporočili, da v trenutnem mandatu državnega zbora s strani komisije nihče od pobudnikov ni bil obveščen o ugotovitvah opravljenih nadzorov na generalni policijski upravi.
S prstom pokazal na Vesno Vuković
Matej Tonin je sicer v odgovorih na naša vprašanja ponovil, da v zvezi s prisluškovanjem ni obveščal nikogar. »Sporočil, ki naj bi jih pošiljal 7. novembra 2023 in ki so jih objavljali mediji, nisem pošiljal. Kazenske ovadbe in domnevnih dokazov še vedno nisem videl, da bi lahko ugotovil, kako je policija skonstruirala tovrstna sporočila. Vem, da je policija po opravljenem nadzoru seznam številk predala Vesni Vuković, ta pa naprej portalu Necenzurirano. Koga so kontaktirali in obveščali novinarji portala Necenzurirano, vam bodo povedali oni,« je s prstom pokazal na novinarje in nekdanjo generalno sekretarko Gibanja Svoboda. Ne prvič. Vesna Vuković je sicer že zanikala Toninove navedbe. »Javno ga pozivam, naj zanje predloži dokaze. Z veseljem se bom odzvala tudi vabilu policije na zaslišanje, če ga bom prejela,« je pred meseci dejala za N1.
Predsednika NSi smo vprašali še, ali se je po njegovem vedenju v času, ko je bil član Knovsa, še koga obveščalo, da njegov telefonski promet ni nadzorovan s strani pristojnih služb. Odgovoril je: »V mandatu Janeza Žaklja ne, v prejšnjih mandatih pa. Obveščalo se je poslance DZ, enega izmed tožilcev in enega posameznika, ki je sodeloval s policijo. Ti so bili obveščeni, da se jim ne prisluškuje.« Katere konkretne osebe je imel v mislih? »Dejana Orniga, ki je odkril varnostno pomanjkljivost v komunikacijskem sistemu Tetra, ki ga je uporabljala policija in ga kasneje zaradi tega preganjala. Ornig je zatrjeval, da mu nezakonito prisluškujejo. Večkrat se je obrnil na Knovs in ta ga je seznanil s stanjem. S podrobnostmi smo na seji Knovsa seznanili tudi tožilca Nika Pušnika, ki je zatrjeval, da mu nezakonito prisluškuje in sledi Sova, potem ko je sprejel nekatere odločitve v zadevi Kangler. Možnost prisluškovanja je bila preverjena tudi za več poslancev DZ, ki se jih je prav tako obvestilo, da se jim ne prisluškuje,« je naštel Tonin. Ob tem pa znova poudaril, da je kazenska ovadba zoper njega v javnost posredovana zlonamerno in da gre za politično motivirano zlorabo policije. Mariborski kriminalisti so na očitke že odgovorili, da preiskavo vodijo zakonito, strokovno in profesionalno. In zanikali »vse neresnične navedbe, ki se nanašajo na pridobitev dokazov in na očitke njihovega prirejanja«.
