Praznični 2. maj je domislica iz prejšnje države, ko so po koncu druge svetovne vojne v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji odločili, da bo praznik dela 1. in 2. maj ter da bosta oba dneva dela prosta. Slovenija je po osamosvojitvi to tradicijo ohranila.
Tu in tam se pojavljajo predlogi, da bi 2. maj črtali s seznama praznikov in dela prostih dni – nazadnje leta 2012, ko je vlada Janeza Janše uravnoteževala javne finance. Delo na 2. maj bi prispevalo k povečanju produktivnosti ter znižanju proračunskih stroškov in stroškov delodajalcev. Sindikati so se uprli, zato vladi s predlogom ni uspelo. So pa takrat kot dela prost dan ukinili 2. januar. Državni zbor ga je na koledar vrnil konec leta 2016 na predlog takrat največje parlamentarne stranke SMC.
Sindikalni argumenti o vplivu dodatnega delovnega dne na produktivnost in gospodarsko rast ne prepričajo. »V gospodarstvu je še ogromno drugih ukrepov, ki jih je treba izpeljati, da se bo organizacija delovnega procesa – ki je v izključni pristojnosti delodajalcev – veliko bolj približala dostojnemu plačilu za opravljeno delo ter varnemu in zdravemu delovnemu okolju,« poudarja predsednik sindikata KS 90 Damjan Volf. »Sindikati nenehno ponavljamo, da so delavske pravice vedno priborjene. Prvi in drugi maj nas na to opozarjata. Prav v današnjem času, ko se podžiga strah in smo priča novim konfliktom, so delavske in človekove pravice najbolj ogrožene. Vedno znova dobivamo na mizo predloge, v katerih se že priborjene pravice krčijo in ožajo,« opozarja sindikalist.
Dodaten delovni dan v letu z več opravljenega dela sicer teoretično lahko poveča letni bruto domači proizvod (BDP), a dejanska produktivnost ni vedno enaka. Po drugi strani pa k rasti BDP nekaj prispeva tudi poraba prebivalstva ob prostih dneh. Letos, ko je 2. maj padel na petek, smo imeli lepo podaljšan vikend za tradicionalne prvomajske piknike ali izlete. Kdor je vzel še tri dni dopusta, je lahko prost kar devet dni. Ne nazadnje Slovenci po številu dela prostih dni v letu ne sodimo med rekorderje – v EU smo v zlati sredini.
V ZDA 1. maja ni, v Rusiji o 2. maju odločajo sproti
Praznik dela so začeli praznovati leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu. Delavci so 1. maja 1886 s splošno stavko zahtevali uzakonjen osemurni delavnik. Protesti so zahtevali tudi smrtne žrtve. Zanimivo pa je, da ZDA ne praznujejo praznika dela 1. maja, kot ga večina sveta. Namesto tega imajo svoj »Labor Day«, ki ga obeležujejo prvi ponedeljek v septembru. Podobno je v Kanadi. Tudi v Veliki Britaniji praznika dela ne praznujejo 1. maja, temveč imajo majski praznik dela (Early May Bank Holiday), ki običajno pade na prvi ponedeljek v maju in je dela prost dan.
V Rusiji je 1. maj praznik pomladi in dela. O tem, ali bo tudi 2. maj dela prost dan ali ne, pa vsako leto določa vlada. Ruska vlada namreč prilagaja koledar praznikov z dodajanjem prazničnih dni, da omogoči daljše počitnice ali kot nadomestilo za praznike, ki padejo na vikend. Tako bo, denimo, letos 2. maj v Rusiji dela prost dan, lani pa ni bil. Skupaj bodo Rusi letos našteli 19 prazničnih in dela prostih dni.
