Tretjo razvojno os, razdeljeno na severni in južni del, gradi Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), ki projekt obravnava kot ključni infrastrukturni projekt. V okviru severnega dela gradijo hitro cesto od avtocestnega križa proti Koroški, trasa od Velenja do Slovenj Gradca je dolga 17,5 kilometra in razdeljena na osem sklopov.
Za zdaj so dela končana na dveh sklopih, in sicer na sklopu D (Gaberke) in sklopu F (Jenina). V gradnji sta sklopa B (Škalsko jezero) in H (Konovo), nedavno pa se je začela tudi gradnja najzahtevnejšega sklopa, to je sklopa E (Velunja). Gradnja na odseku Šentrupert–Velenje se medtem še ni začela, za hitro cesto severno od Slovenj Gradca pa potekajo postopki umeščanja v prostor.
Pospešitev razvoja regije
Kot so ob novici o dodelitvi evropskih sredstev za dva sklopa severnega dela tretje razvojne osi poudarili na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, bo projekt gradnje hitre ceste proti Koroški pripomogel k skrajšanju potovalnih časov, povečanju prometne varnosti, zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in pospešitvi razvoja koroške regije.
»Tretja razvojna os je življenjsko pomembna za prebivalce Koroške, ki bodo tako dobili primerno raven prometnih povezav do središč regionalnega pomena in do avtocestnega omrežja. Hkrati je to tudi nujna infrastruktura za razvoj Koroške ter za gospodarsko in družbeno povezanost regij,« je ob tem dejal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.
Da bo zgraditev severnega dela tretje razvojne osi za Koroško regijo pomenila eno najpomembnejših infrastrukturnih pridobitev v zadnjih desetletjih, poudarja tudi direktor Regionalne razvojne agencije za Koroško (RRA Koroška) Uroš Rozman. »Nova povezava bo bistveno izboljšala prometno dostopnost, ki je bila doslej ena ključnih razvojnih ovir,« pravi.
Po Rozmanovem mnenju bo boljša prometna povezanost povečala privlačnost regije za vlagatelje in podjetja, saj bodo logistični stroški nižji, pot do večjih središč hitrejša, možnosti sodelovanja s poslovnimi partnerji pa enostavnejše. »To lahko pospeši rast industrije, logistike in storitvenih dejavnosti. Hitrejši dostop bo povečal konkurenčnost regije kot turistične destinacije, saj bo za obiskovalce pot krajša in bolj predvidljiva. Nova cesta bo Koroško bolj enakovredno umestila v gospodarski in družbeni prostor Slovenije, zmanjšala občutek izoliranosti in okrepila medsebojno sodelovanje z drugimi regijami,« našteva direktor razvojne agencije.
Višja kakovost življenja
Tudi za prebivalce bo nova povezava pomenila višjo kakovost življenja in širši dostop do storitev, torej lažji dostop do izobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih in upravnih ustanov zunaj regije. »S sodobno infrastrukturo se pričakuje večja prometna varnost in krajši potovalni časi, kar bo povečalo mobilnost. Boljša dostopnost lahko regijo naredi bolj privlačno za mlade družine in posameznike, ki iščejo kakovostno življenjsko okolje zunaj velikih mest,« pravi Rozman.
Za obiskovalce pa bo nova povezava predstavljala hitrejši dostop do turističnih znamenitosti, kar bo povečalo konkurenčnost regije ter razvoj novih produktov in ponudbe, ki bo vezana na lažjo dostopnost (denimo vikend izleti, športni turizem). Kot pravi Rozman, bo nova cesta nedvomno vplivala tudi na migracijske tokove, saj bo krajši čas potovanja olajšal dnevne migracije zaposlenih v večja središča (Maribor, Celje, Ljubljana), kar pomeni večje zaposlitvene možnosti za prebivalce regije. Podjetja bodo imela več možnosti za privabljanje kadra od drugod, saj bo prihod na delo postal enostavnejši.
»Zavedamo se, da bo treba ob tem skrbno načrtovati tudi ukrepe za zadrževanje talentov in spodbujanje lokalnih delovnih mest, da pozitivni vplivi ne bodo zasenčeni z neželenimi migracijskimi učinki,« ob tem pravi direktor RRA Koroška.
Prvi del jeseni 2029
Po napovedih Darsa bo odsek hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec zgrajen jeseni 2029. Konca gradnje severnega dela tretje razvojne osi na celotnem delu od Šentruperta do Slovenj Gradca pristojni, kot so povedali ob začetku del na sklopu Velunja, ne morejo natančno napovedati oziroma ne morejo napovedati za leto 2029. Gradbeno dovoljenje za odsek Šentrupert–Velenje namreč še pridobivajo, začetek gradnje pa je odvisen tudi od morebitnih pritožbenih postopkov.
