V Dnevniku smo s pomočjo agencije Ninamedia in raziskavo javnega mnenja po metodi tracking poll od 11. aprila naprej vsak dan merili utrip javnega mnenja pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami. V volilni napovedi, ki je objavljena v tiskani ediciji (zadnja bo objavljena v petek okoli 20. ure na spletni strani), napovedujemo zmago stranke Gibanje Svobode pred največjo koalicijsko stranko aktualne vlade SDS. Razlika med njima ni velika, znaša dobri dve odstotni točki in je v mejah intervala zaupanja, kar pomeni, da je mogoč tudi drugačen razplet. Bistvena prednost Gibanja Svobode je, da ima med neopredeljenimi (slabih 20 odstotkov), ki sicer trdijo, da se bodo udeležili volitev in bodo glasovali, največji potencial za rast med vsemi političnimi strankami. Brez teh glasov bi bili GS in SDS bistveno bolj izenačeni.
NSi škodovala Podgorškova afera
Podoben položaj spremljamo tudi v razmerju med stranko SD in Levico. Socialni demokrati bi se po volilni napovedi uvrstila na tretje mesto pred Levico. Slednja ima bistveno več odločenih volivcev, a SD pridobi prednost med volivci, ki se še odločajo in izražajo bližino Socialnim demokratom. Ali se bo dejansko na volitvah to tudi zgodilo, pa je že vprašanje za vedeževalce. Če povzamemo, SD ima potencial, da postane tretja stranka po moči v prihodnjem sestavu državnega zbora, ni pa nujno, da se bo to dejansko tudi zgodilo. V analizi gibanja podpore za SD in Levico lahko opazimo, da sta bili vso obdobje meritev izjemno izenačeni, a bolj kot se bližamo volitvam, se zdi, da SD pridobiva glede na Levico. Še na osnovi meritev ob koncu minulega tedna smo tudi lahko dobili vtis, da se obema strankama približuje NSi. A po korupcijski aferi ministra za kmetijstvo Jožeta Podgorška iz NSi in njegovem kasnejšem odstopu, je to očitno povzročilo stranki nekaj škode, saj je glede na dan pred tem izgubila skoraj odstotno točko podpore. Tudi pri NSi se nakazuje, da ima med neopredeljenimi volivci lep delež podpornikov, ki lahko vplivajo še na boljši končni rezultat volitev, lahko pa se tik pred zdajci zgodi, da izberejo kakšno drugo stranko na desnici – ali SDS ali Povežimo Slovenijo.
LMŠ in SAB tako blizu, a hkrati daleč
Slednja beleži že tretjo volilno napoved, ki ji napoveduje uvrstitev v državni zbor, zato v primeru koalicije Povežimo Slovenijo ni več nobenih dilem, ali bo preskočila parlamentarni prag, ampak je bolj vprašanje kolikšen delež volivcev bo prepričala. Po volilni napovedi naj bi dosegla 4,6 odstotno podporo, glede na interval zaupanja pa lahko seže tudi do 6 odstotkov. Po tem kriteriju bi lahko ocenili, da bosta na volitvah uspešni tudi preostali stranki koalicije KUL, se pravi LMŠ in SAB, čeprav jima volilna napoved kaže, da bi lahko za drobec ostala pred vrati parlamenta. LMŠ naj bi prejela 3,7 odstotno podporo, SAB pa 3,5 odstotno, kar pomeni, da bi jima za preboj v državni zbor zmanjkalo zgolj nekaj desetink odstotka podpore. Stranki koalicije KUL sta blizu štiriodstotnemu parlamentarnemu pragu in od njunega uspeha bo odvisno, ali bomo dobili levosredinsko koalicijo. Brez glasov teh dveh strank bi GS, SD in Levica osvojile 41,5 odstotkov podpore, cela koalicija KUL in GS pa slabih 49 odstotkov. Desna koalicija SDS, NSi in PoS zbere okoli 36 odstotkov glasov. Pred volilno nedeljo se zastavlja tudi vprašanje, ali lahko na osnovi ankete predvidimo kakšno presenečenje? Pozorni moramo biti predvsem na stranko Resnica, ki bi lahko osvojila okoli 3 odstotno podporo, po zgornji meji intervala zaupanja pa bi lahko tudi upala na morebiten uspeh in preboj v državni zbor.
