Vsak dan nas preplavlja na tisoče digitalnih slik in zares redko se zgodi, da ena sama ilustracija sproži tako močno in globalno debato ter postane – brez pretiravanja – takojšnja klasika. Prav to je uspelo Dnevnikovi prilogi Objektiv in avtorju Tomatu Koširju s podobo, ki je presegla meje slovenskega medijskega prostora in postala svetovni fenomen.
Zaradi velikega zanimanja smo se odločili ponuditi omejeno serijo podpisanih naslovnic. Izvod lahko naročite s klikom na povezavo https://www.dnevnik.si/tkn/, po elektronski pošti na naslovu narocnina@dnevnik.si ali na telefonski številki 01/30-82-100. Lahko pa naročite tudi svoj izvod Objektiva.
Na prvi pogled je ilustracija preprosta, vendar je v svoji sporočilnosti zelo neposredna in brutalna. Bržkone je v ZDA ne bi objavili, prav tako ne v katerem velikem, svetovno priznanem mediju. Mi pa smo jo! Prikazuje portret Donalda Trumpa od blizu, iz njegovega nosu pa polzi gosta, črna tekočina – surova nafta. Vendar to ni zgolj madež. To so kaplje, namerno oblikovane tako, da na Trumpovem obrazu tvorijo nezamenljivo silhueto brkov Adolfa Hitlerja.
Ta naslovnica ni samo kos papirja, ampak odseva duha časa, v katerem živimo. Je vizualni dokument, ki so ga ameriški komentatorji označili kot genialnega in kot opozorilo, da se zgodovina rada ponavlja.
Naslovnica leta
Odzivi na spletu so bili siloviti. Naslovnica je na družbenih omrežjih X in instagram dosegla že več kot štiri milijone ogledov. Komentarji dežujejo z vseh strani sveta, pri čemer se večina uporabnikov, vključno z ameriškimi komentatorji, strinja, da gre za naslovnico leta. Eden izmed uporabnikov je zapisal: »Neverjetno, koliko plasti ima ta podoba. Bravo!« Bržkone je s tem povzel razmišljanje mnogih.
Toda kaj se skriva za to viralno podobo? Avtor naslovnice, priznani oblikovalec Tomato Košir, ki redno sodeluje z uglednimi tujimi mediji, kot sta The Guardian in Politico, je bil jasen. Naslovnica ni nastala iz nič, ampak je vizualni komentar na nosilno temo številke Objektiva – ameriški napad na Venezuelo.
Košir opozarja na kruto geopolitično realnost. V ozadju ameriških intervencij po njegovem mnenju ne gre za izvoz demokracije, temveč za surovi interes kapitala. »Gre za nafto, ne za demokracijo,« poudarja Košir. Avtor izpostavlja, da vizualni jezik komunicira do 30.000-krat hitreje od zapisane besede, kar je ključna prednost takšnih komentarjev.
Podoba vleče globoke, strukturne vzporednice med preteklostjo in sedanjostjo. Pripoveduje, da se kolonializem ni končal, temveč se zgolj preobraža.
Neizprosna analiza
Avtorjeva analiza je neizprosna. Zakaj Hitler? Ta temni lik evropske zgodovine je napadel Rusijo tudi zaradi potrebe po naftnih derivatih. Trump in Venezuela? Venezuela je država z največjimi zalogami nafte na svetu, kar jo postavlja v središče sodobnih imperialističnih teženj.
»Vzporednice so precej jasne,« pravi Košir, ki trdi, da je Trump oživil imperialistične temelje ameriško-evropske politične tradicije.
Čeprav so Trump in njegovi zavezniki, kot je J. D. Vance, v preteklosti ostro zavračali primerjave z nacisti in jih označevali za medijske izmišljotine, umetnost ne potrebuje dovoljenja za nastavljanje ogledala.
To pa ni prvič, da je Koširjeva interpretacija Trumpa dvignila prah. Njegov opus vključuje Ursulo von der Leyen s Trumpovo pričesko, jedrski oblak v obliki gobe iz glav Trumpa in Kim Jong Una ter kapo »Make America Great Again«, prepleteno z bodečo žico.
Toda na vprašanje, ali ga Trump navdihuje, Košir odgovarja s treznostjo, ki je značilna za resnega opazovalca sveta: »Sprevrženo bi bilo, če bi Trump postal muza za katerega koli avtorja. Trump nas ne navdihuje. Pogostost njegovega pojavljanja zgolj sledi pogostosti njegovega vpliva na ves svet.«