Novi gradbeni zakon, ki se je začel uporabljati leta 2022, je tako imenovano poenostavljeno legalizacijo razširil na vse nelegalne objekte, zgrajene pred letom 2005. Od leta 2018 dalje je zakon omogočal amnestijo za objekte, zgrajene pred letom 1998. Za objekt ali njegov del, ki je od 1. januarja 2005 obstajal v bistveno enakem obsegu in z bistveno enako namembnostjo, je torej lahko investitor, lastnik ali imetnik stavbne pravice zahteval izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja, in sicer po enostavnejšem postopku, razen če je bil zanj izdan inšpekcijski ukrep. Predpogoj je bilo plačilo komunalnega prispevka ter nadomestila za degradacijo in uzurpacijo.
V nasprotju z varovanjem okolja
Takšna določba je sprožila precej kritičnih odzivov, državni svet pa je zaradi nepopravljivih posledic za okolje zahteval njeno ustavno presojo. Ustavno sodišče je zdaj potrdilo, da je poenostavljena legalizacija neustavna, in sporni 146. člen gradbenega zakona, katerega izvajanje je že decembra 2023 začasno zadržalo, razveljavilo. Po razlagi sodišča določba občinam ni omogočala, da bi v okviru svojih izvirnih pristojnosti učinkovito urejale prostor. Kot takšna je bila v neskladju z določbo ustave, ki občinam daje pristojnost za samostojno urejanje lokalnih zadev. Že državni svet je opozoril, da postopki za izdajo dovoljenj za objekte daljšega obstoja niso zahtevali preverjanja skladnosti s prostorskimi akti in predpisi o urejanju prostora ali minimalne komunalne opremljenosti. Poleg tega člen ni vseboval nobenih omejitev glede lokacije objekta.
Po mnenju ustavnih sodnikov je bila zaradi takšne ureditve mogoča legalizacija objektov ne glede na njihovo umeščenost – tudi na zemljiščih z varstvenimi režimi ali na površinah, kjer prostorski akti ne dovoljujejo gradnje. Takšna ureditev pa je po presoji sodišča v nasprotju z varovanjem prostora in ustavno določenimi pravicami občin.
»Stroka je bila proti splošni legalizaciji, predvsem pa proti konstantnemu spreminjanju pravil,« je odločitev komentiral Jure Henigsman, predstavnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, a hkrati opozoril, da se zavzemajo za ustrezno evidentiranje objektov in njihovo ureditev skladno z zakonodajo.
Sporna tudi širitev domneve legalnosti?
Kaj torej preostane lastnikom objektov brez (popolne) dokumentacije in kaj si lahko obetajo? Gradbeni zakon že omogoča legalizacijo po zahtevnejšem in daljšem rednem postopku, v katerem pa morajo vlagatelji poleg izpolnjevanja ostalih pogojev izkazati skladnost objekta s prostorskim aktom, pridobiti zahtevana mnenja, zagotovljena mora biti tudi minimalna komunalna oskrba objekta.
Zadnji predlog novele gradbenega zakona, ki ga je ministrstvo za naravne vire in prostor že poslalo v parlamentarno proceduro, pa predvideva pomembno spremembo, po kateri bi se štelo, da imajo vsi objekti in vse gradnje na objektu, zgrajeni pred 1. januarjem 1995 (in ne več pred letom 1968), avtomatično pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje, razen če zanje ni bil že izrečen pravnomočni inšpekcijski ukrep. Pogoj bi bil, da se po letu 1995 objekt ni spremenil oziroma so bile poznejše spremembe narejene z gradbenim dovoljenjem. Takšni objekti, za katere bi moral biti plačan komunalni prispevek, bi torej avtomatično postali legalni oziroma bi celo pridobili gradbeno in uporabno dovoljenje.
Kot smo v Dnevniku že poročali, je predlog sprožil različne strokovne odzive. V Inženirski zbornici Slovenije so opozorili, da bi imel premik letnice negativen vpliv na varnost grajenega okolja. Širitvi obsega domneve legalnosti nasprotujejo tudi v Mestni občini Ljubljana, saj po njihovem mnenju negativno vpliva na splošno kulturo gradnje skladno s predpisi. Kot opozarjajo, bi zakonodajalec s tem sporočil, da se graditeljem, ki so gradili brez ustreznih upravnih dovoljenj, omogoči legalizacija njihove gradnje v prihodnosti. »Podoben ukrep je bil že večkrat zakonsko uveljavljen, a je očitno neuspešen. Menimo, da je namesto tega treba okrepiti inšpektorat in mu dati podporo, da bo uspešen pri svojem delu.«
Sedanje stanje je neurejeno
»Ker gradbena inšpekcija po ustaljeni praksi ne odreja rušenja stavb, v katerih ljudje živijo, hkrati pa uporabno dovoljenje postaja nujno za prodajo, hipotekarne kredite in upravne postopke, bo z razveljavitvijo 146. člena Slovenija zdrsnila v stanje, ko imamo na tisoče 'nevidnih' nepremičnin, ki obstajajo, a jih ni mogoče zakonito uporabljati, ker nimajo urejenega pravnega statusa,« pa pravi Boštjan Trobiš, pooblaščeni inženir geodezije in sodni izvedenec za nepremičninske evidence. Pravni vakuum bi državni zbor z dopolnitvami novele gradbenega zakona po njegovem mnenju lahko popravil z dodatno razširitvijo domneve izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za stavbe, zgrajene pred letom 2003 (ko je začel veljati zakon o graditvi objektov in je zato mejnik sodobnega prostorskega režima), oziroma pod določenimi pogoji za še mlajše, ter s sprejemom novega člena, ki bi omogočal legalizacijo objektov daljšega obstoja ob upoštevanju zadržkov ustavnega sodišča.
Na ministrstvu so nam odgovorili, da bodo zadeve v luči odločitve ustavnega sodišča še proučili in morebitne drugačne rešitve pripravili naknadno.
