Konec maja je na obrobju Maribora zaradi napada treh psov umrla njihova 84-letna lastnica. Inšpekcija Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je, kot veleva zakon o zaščiti živali, dala dva usmrtiti že sredi junija, za bulterierko Madono pa je najela izvedenko za vedenje psov Alenko Klemenčič, katere naloga je bila oceniti, ali bi bila psička še primerna za posvojitev. »Glede na globoko zakoreninjene obrambne mehanizme, odsotnost opozoril in nezmožnost za samostojno regulacijo čustev obstaja resno tveganje za ugriz v povsem vsakdanjih situacijah,« je ugotovila izvedenka, zato so minuli petek v mariborskem zavetišču za zapuščene živali evtanazirali tudi Madono.

Poziv k civiliziranemu dialogu

To je izzvalo cunami zgražanj na socialnih omrežjih. Med prvimi se je oglasila intimna prijateljica predsednika vlade Tina Gaber. »Madona je umrla po odločitvi sistema, ki ji je hladnokrvno, birokratsko, s kopico uradniškega strahu in ignorance ter brez vsakršne moralne refleksije vzel življenje,« je poudarila in pripomnila, »da v tem krutem svetu na določenih pozicijah rabiš srce in jajca.«

Njen zapis je naletel na velikanski odziv uporabnikov socialnih omrežij. Ogorčeni zaradi usmrtitve psičke so namenili kritične, tudi sovražne zapise tako inštruktorici, ki je ocenila njeno vedenje, kot inšpektorjem, ki so odredili evtanazijo. Na te zapise se je v sredo odzvala UVHVVR, potem ko je o aferi mariborski psi molčala vse od 28. maja. Sporočila je, da je zaradi posameznikov, ki podpihujejo sovraštvo in nestrpnost ter maščevanje uradnim osebam, vključenim v inšpekcijski postopek, sprožila postopke pred pristojnimi organi, javnost pa je pozvala k civiliziranemu dialogu in spoštljivi izmenjavi mnenj.

Ker zaščitniki živali vztrajajo, da je bila Madona prijazna psička, ki si ni zaslužila smrti, smo na UVHVVR preverili, zakaj so dva psa evtanazirali 17. junija, tretjega pa 10. julija, zakaj ne vseh treh hkrati, če so nedvoumno ugotovili, da so vsi sodelovali v napadu.

Izpostavili so 26. b člen zakona o zaščiti živali, po katerem uradni veterinar odredi usmrtitev psa, ki je z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka. »Zakonska določba je torej jasna, dokazovanje ni potrebno. Se pa lahko uradna oseba odloči, da v postopku preveri dodatna dejstva. In uradna oseba se je v primeru psa pasme bulterier odločila za preverjanje dodatnih dejstev,« so navedli na UVHVVR.

Negativna ocena za Madono

Strokovnjakinja za prevzgojo psov Alenka Klemenčič je ocenila vedenjske lastnosti zgolj bulterierke Madone, drugih dveh psov pa ne. Naložili so ji, da mora oceniti vedenjski profil živali in podati strokovno mnenje o tem, ali je pes glede na dosedanje vedenje in soudeležbo pri incidentu s smrtnim izidom še primeren za posvojitev oziroma sobivanje z ljudmi ali z drugimi živalmi. Po navedbah uprave je strokovnjakinja ugotovila, da je psica v vseh izvedenih preizkusih kazala zelo nizko toleranco na stres, nezmožnost samoregulacije, visoko obrambno reaktivnost, odsotnost opozorilnega vedenja pred napadom in nepredvidljivo vedenje v vsakodnevnih situacijah.

»Med potekom celotnega preizkusa ni iskala očesnega stika niti z osebo, ki ji sicer zaupa, čeprav je bila ta ves čas prisotna v njenem vidnem polju. Psica je očitno skozi življenje razvila vedenjski vzorec, kjer v kriznih situacijah ne išče pomoči, temveč se zanaša izključno nase – sama presoja, sama reagira in sama rešuje situacije. Tak odnos do ljudi pomeni, da nima ne notranje potrebe ne vedenjske nagnjenosti k sodelovanju s človekom, kar je glede na okoliščine, v katerih je odraščala, razumljivo, a z vidika varnosti izredno problematično in nevarno,« je v mnenju napisala Alenka Klemenčič. Po njenih ugotovitvah gre za psa, ki se v stresu ne pomakne stran ali sprosti, temveč zmrzne, se trese, ob določenem pragu pa sproži neposredno obrambno reakcijo – napad. »Bila je priča situaciji, v kateri je bilo treba človeka fizično ustaviti – pokončati. Tak dogodek pri psih pogosto pusti trajne psihološke in vedenjske posledice ter lahko utrdi nevarne vedenjske vzorce, ki jih je psica pokazala med preizkusom,« še izhaja iz strokovne ocene psičke Madone. 

Nepotrebno dokazovanje z izvedencem?

Za mnenje o usmrtitvi psov smo vprašali tudi bivšo dolgoletno direktorico inšpekcije UVHVVR Andrejo Bizjak. »Če niso bili vsi trije usmrčeni hkrati, sklepam, da so morali obstajati razlogi za to. Morda je obstajal dvom, ali je bila tretja psička sploh v krdelu, ki je napadlo gospo. Zakonskega razloga, da bi enega psa obravnavali drugače in ga naknadno usmrtili zaradi sostorilstva, namreč ne vidim,« nam je v zvezi s tem dejala Andreja Bizjak. Poudarila je, da bi inšpektorji morali ugotoviti vsa dejstva in okoliščine ter šele potem enega psa obravnavati drugače. UVHVVR bi morala pojasniti, zakaj je bilo treba to, da je nevaren tudi tretji pes, dokazovati z izvedencem. Sprašuje se, kaj bi bilo, če bi izvedenec rekel, da ta pes ne kaže agresivnega vedenja. Bi ga kljub temu usmrtili oziroma na podlagi katerega zakona bi ga pustili živeti, ker ne kaže agresivnega vedenja, je pa bil sostorilec? »Vprašanje je tudi, kako je izvedenec zagotovil okolje, v katerem je bilo mogoče objektivno presoditi vedenje živali,« je še izpostavila Andreja Bizjak. Prepričana je, da je bilo dokazovanje z izvedencem v tem primeru popolnoma nepotrebno, če je bilo nedvoumno, da so vsi trije psi kot trop ubili človeka. Če to ni bilo dokazano, pa bi ta dokazni postopek po njenem morali izpeljati. Časa zanj je bilo dovolj, saj je gospa, ki so jo psi napadli, mrtva, psička pa je bila v zavetišču, kjer ni nikogar ogrožala.

Priporočamo