Kot predsednico nekoč vplivne parlamentarne stranke, ki se že več kot desetletje ne zmore vrniti v državni zbor, je zdravnico Tino Bregant podprlo vseh 93 delegatov, ki so oddali veljavno glasovnico, potem ko sta od kandidature za vodenje stranke tik pred zdajci odstopila dosedanji šef stranke Marko Balažic in Nina Strah. Kongres so zaznamovali interni pretresi, ki se vlečejo od lanskih volitev v evropski parlament, kamor je stranka odšla s Petrom Gregorčičem, ki je želel prevzeti stranko. Bregantova je po izvolitvi napovedala strnitev vrst, krepitev terena in povratek v državni zbor. »Če citiram Ivana Omana – mi gremo na volitve zato, da zmagamo,« je visokoleteče napovedala po tistem, ko se je po enajstih predsednikih kot prva ženska zavihtela na čelo SLS.
Nekaj so besede na kongresu, drugo pa je politična realnost. Stranka, nekoč tudi del mešanih Drnovškovih koalicij, se po anketah v zadnjem času vrti na enem do dveh odstotkih podpore. A 49-letna Ljubljančanka pravi, da je zmagovalka, ki ne mara porazov. Da je, ko se bori za tisto, za kar misli, da je prav, nepopustljiva in vztrajna, izpostavi tudi pediatrinja iz Lenarta Bernarda Vogrin, s katero se poznata več kot desetletje. V okviru delovne skupine na NIJZ sta sodelovali pri pripravi smernic za preventivne preglede šolskih otrok in mladostnikov. »Pri svojem delu si zelo prizadeva za najmlajše in mladostnike. Veliko je naredila za kakovost njihove obravnave v Sloveniji. V času na ministrstvu so bila njena prizadevanja ključna, da je bila po 20 letih sprejeta novela pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva za otroke in mladostnike na primarni ravni,« pove o Bregantovi.
Tako kolegi iz zdravstva kot iz politike jo opisujejo kot dobro komunikatorko ter delovno, odločno in izredno ambiciozno osebo. Tudi povzpetniško? Odvisno od tega, koga vprašate. Pri delu tako v predavalnici kot v zavodu Cirius Kamnik, kjer dela z otroki s posebnimi potrebami, jo odlikuje izrazit pedagoški čut. Ko govori o delu z najmlajšimi in mladostniki, težko zgrešite iskrico v očeh, značilno za tiste, ki svoj poklic čutijo kot vokacijo. Je sicer specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine z doktoratom iz nevropediatrije. Zaradi dvojne specializacije je še v srednjih letih veljala za mlado zdravnico. Formalno so namreč ti vpisani v register pri zdravniški zbornici do pet let po opravljenem specialističnem izpitu. »Dr. Tino Bregant sem spoznal pred skoraj 20 leti na hodnikih UKC in medicinske fakultete – kot dinamično, vedoželjno, empatično in čutečo mlado zdravnico. Že takrat so jo posebej zanimali možgani,« jo opiše predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti dr. Zvezdan Pirtošek. Njen mentor na doktorskem študiju.
Skupaj s prof. Neubauerjem in pediatričnimi kolegi se je posvečala pomembnemu in zahtevnemu vprašanju – kaj se zgodi z možgani otroka, ko pride do pomanjkanja kisika in/ali prekrvavitve – torej pri hipoksično-ishemični poškodbi. Njena spoznanja so dobila mesto v priznanih mednarodnih revijah, kot so Journal of Pediatrics, European Journal of Pediatric Neurology in Neuro Endocrinology Letters, našteva Pirtošek. Kot političarko jo je srečal le enkrat – leta 2020, ko je bila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. »Skupaj s predstavniki civilnih združenj, bolnikov in gospo Štefanijo Zlobec iz Spominčice smo si prizadevali za nadaljevanje ustavljenega projekta Nacionalne strategije za demenco. Sestanek z njo je bil ključen, projekt je dobil potrebno politično težo, dokument pa je bil pozneje – tudi z veliko podporo dr. Ostrca v novi vladi – sprejet.«
Ne Janez Janša, ampak Tomaž Gantar jo je v času covida povabil na ministrstvo za zdravje, sicer o tistem obdobju pove Bregantova. Prav minister Gantar je bil nato tudi tisti, ki ji je po dobrega pol leta pokazal vrata. Očital ji je soliranje, saj da z več njenimi odločitvami in potezami ni bil seznanjen. Takrat ni bil edini z ministrstva, ki ga je motilo njeno delovanje. Moteča naj bi bila tudi njena bližina SDS. Uradno so okoliščine opisali kot »izguba zaupanja«. Janševa ekipa sicer na začetku epidemije v zdravstveni stroki ni mogla najti človeka, ki bi se podpisal pod dokument, da je nošenje mask obvezno. Roko za kritje ukrepov je dvignila Bregantova, ki se je na vladnih tiskovkah najprej pojavila še kot članica neformalne skupine Mladi zdravniki Slovenije. Zaradi nastopov je bila večkrat deležna kritik. Posebno takrat, ko je že kot sekretarka pri tolmačenju ukrepov vztrajala pri tem, da je maska smiselna tudi med samotno aktivnostjo na prostem.
Ko je Gantar naposled odstopil in je ministrstvo začasno prevzel Janša, se je vrnila kot vodja kabineta. Na zadnjih splošnih volitvah je obstanek v politiki nato iskala na listi zavezništva Povežimo Slovenijo. Kandidirala je v Šentjurju, trdo delala na terenu, a preboja v DZ ni bilo. Še v istem letu je bila nato izvoljena za ljubljansko mestno svetnico. Kampanjo je oddelala do konca kljub zapletenemu zlomu rame in nadlahtnice. V mestnem svetu jo je v svetniški klub samostojnih svetnikov povabil nekdanji član NSi Jožef Horvat. Z njima sedi tudi znani nasprotnik izenačitve pravic istospolnih parov Aleš Primc, s katerim Bregantova sodeluje na njegovih protestih »za čisto vodo«. Bila je podpisnica zahteve za sklic izredne seje mestnega sveta v povezavi s kanalom C0, prav tako seje o ukrepih za zagotovitev izbranega osebnega zdravnika za vse Ljubljančane. Kot svetnica odpira tudi teme povojne zgodovine, s katerimi ideološke boje tradicionalno netijo Janševi.
Ko jo je na nacionalki intervjuval Jože Možina, je razburila z odgovorom na vprašanje, zakaj so »z vidika nevroznanosti« na volitvah v državni zbor zmagali Golobovi. Pojasnila je, da so bili ljudje zavedeni, saj da so bili vsled epidemije pod takšnim stresom, da nekateri, sploh tisti »s slabše razvitim čelnim režnjem«, niso bili več sposobni razsodnosti. Prav tako naj bi jih zavedel logotip Gibanja Svoboda, ki spominja na embalažo alpskega mleka. Po strmi učni krivulji v času epidemije je skratka danes že zelo vešča političnega populizma. To je bilo posebej evidentno predlani v njenih nastopih na protestih za upokojence pod taktirko bivšega poslanca SDS in tržiškega župana Pavla Ruparja. Takrat se je ugibalo, ali se utegne angažirati pri novi Ruparjevi stranki. Tega januarja 2024, ko je nastala stranka Glas upokojencev, ni storila. Zavrnila je tudi vabilo Ruparjevih na evropske volitve, namesto tega pa nato novembra lani naposled naročila člansko izkaznico SLS. Vajeti stranke so poslej v njenih rokah.
