Novinarka Zoe Williams ugotavlja, da ima Slovenija najnižjo stopnjo otroške revščine v Evropi, saj gre za ekonomsko zelo enakopravno državo. »Dediščina socialne države iz komunističnih časov je še vedno prisotna,« v članku pojasnjuje Marta Gregorčič, profesorica na Inštitutu za makroekonomske analize in razvoj, ki se ukvarja s stiskami gospodinjstev in revščino.
Avtorica nadaljuje, da v Sloveniji obstaja močna zavezanost k odpravi otroške revščine: dostopno varstvo v zgodnjem otroštvu, vključevanje v izobraževalni sistem, zlasti romskih otrok, ukrepi na področju duševnega zdravja, dostop do stanovanj – pregleden in prioriteten, ter zelo močne humanitarne in civilnodružbene organizacije.
Podatki govorijo zase – po Eurostatu je v Sloveniji 10,3 % otrok izpostavljenih tveganju revščine, kar je manj kot polovica povprečja EU, ki znaša 24,4 %. Združeno kraljestvo sicer ni več vključeno v te statistike, a ločena Unicefova študija kaže, da se je leta 2021 uvrstilo na tretje predzadnje mesto med državami OECD – le Turčija in Kolumbija sta imeli slabše rezultate. Slovenija v tej študiji? Še vedno na prvem mestu, poroča Williamsova.
Ostanki socializma
Novinarka se je pogovarjala tudi s predstavniki Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje (ZPM), kjer ji Doris Rojo pojasni, kako so se ohranili nekateri elementi "socializma preteklosti": na primer šolski topli obroki, ki jih mnogi otroci dobijo brezplačno, ali pa prepričanje, da imajo vsi otroci pravico do počitnic – ob morju ali v gorah. Nihče si ne predstavlja organizacije skupinskih izletov, ki ne bi vključevali otrok iz vseh družbenih slojev. Kapitalizem v Sloveniji nikoli ni postal sinonim za napredek ali nekaj neizogibnega – zgolj drugačen način delovanja, ki je včasih boljši. »Ko v Sloveniji poimenujejo ulico po proletariatu, to ni mišljeno negativno,« še piše Guardian.
ZPM opozarja, da v Sloveniji še vedno živi 41.000 otrok pod pragom revščine. »To niso zgolj številke, to so ljudje,« doda Rojo. Williamsova doda primerjavo: »Slovenija ima dva milijona prebivalcev. Če bi številke preračunali na prebivalstvo Združenega kraljestva, bi to pomenilo 1,5 milijona otrok. V resnici pa v Združenem kraljestvu v revščini živi 4,5 milijona otrok – skoraj tretjina.«
Revni slovenski otroci
Rojo tudi poudarja, da statistika pogosto zaostaja za realnostjo: »Večina otrok, s katerimi delamo in živijo v revščini, prihaja iz družin, kjer eden ali oba starša delata.« Vendar je Slovenija posebna po tem, koliko otroške prikrajšanosti je pripravljena dopustiti. »Vemo, da otroci v šoli niso lačni,« še pravi Gregorčičeva. »Imamo brezplačne šolske obroke. Vemo, da preživijo – če povem zelo neposredno. A na to nisem ravno ponosna.«
Otroška revščina ni edino področje, kjer Slovenija izstopa – je tudi ena najvarnejših držav na svetu. Williamsova sklene, da se Slovenija ne zgleduje po ameriškem ali azijskem modelu, temveč stremi k vodilni vlogi na področju socialnih inovacij – po vzoru nordijskega modela.
Celoten članek v angleščini lahko preberete tukaj.
