Med ministrstvom za delo in delodajalci se po še nerazrešenih zapletih z evidencami delovnega časa zaostruje na še eni fronti. Avgusta bodo po enoletnem prehodnem obdobju začeli uporabljati novi pravilnik o ročnem premeščanju bremen, ki bo bolje zaščitil zdravje delavcev. A predvsem manjši delodajalci zdaj opozarjajo, da je neizvedljiv. Sindikati zamikanju uveljavitve nasprotujejo.
Ministrstvo za delo je lani pripravilo novi pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki nadomešča zastareli predpis izpred skoraj 20 let. Z uveljavitvijo 1. avgusta letos naj bi omogočil učinkovitejše preprečevanje mišično-kostnih obolenj zaradi preobremenitev delavcev pri ročnem premeščanju bremen. »Pravilnik je dodatna spodbuda delodajalcem k ukrepanju na področju preprečevanja kostno-mišičnih bolezni, ki so med najpogostejšimi vzroki bolniškega staleža, invalidnosti, znižane kvalitete življenja in ne nazadnje nižje produktivnosti,« opozarjajo na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana.
Na ministrstvu so pravilnik že pred sprejemom uskladili s socialnimi partnerji, v praksi so ga nato preverili s pilotnim projektom, določili pa so tudi enoletno prehodno obdobje, da bi imeli delodajalci dovolj časa za prilagoditev novim, strožjim zahtevam. Pravilnik od delodajalcev v primeru tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj zahteva obvezno oceno stopnje tveganja in glede na to sprejem jasnih ukrepov. Ko gre za visoko stopnjo tveganja, zahteva obvezno uporabo dvižnih pripomočkov.
A bolj ko se približuje datum, ko se bo pravilnik začel uporabljati v praksi, bolj je jasno, da je v zvezi z njim še kar nekaj odprtih vprašanj. Delodajalci zato že pozivajo k podaljšanju prehodnega obdobja, nekateri pa celo k zamrznitvi pravilnika, a ministrstvo za zdaj ne namerava popuščati.
Manjši delodajalci: pravilnik neizvedljiv
Pri Gospodarski zbornici Slovenije pravilniku kot takemu ne nasprotujejo, opozarjajo pa, da ga bo nekaterim podjetjem težko izvajati, predvsem zaradi pomanjkanja strokovne podpore. Zato so predlagali dve leti prehodnega obdobja. Na težave z izvedljivostjo, stroški in kratkim prehodnim obdobjem opozarjajo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Delodajalci, zlasti manjši, namreč ugotavljajo, da so njihovi zaposleni lahko hitro uvrščeni v najvišjo, rdečo stopnjo tveganja. Ukrepi, ki bi jih morali izvesti, pa so v nekaterih primerih neizvedljivi, opozarja Primož Černic, predsednik sekcije trgovcev pri OZS. »Težko si predstavljam, kako bi lahko zaposleni v neki manjši podeželski trgovini s tremi zaposlenimi krožili in bi na primer skladiščnik nadomestil poslovodjo. Dodatnih zaposlitev pa si takšno podjetje niti ne more privoščiti že z vidika ekonomske upravičenosti. V izmeni je pogosto tudi samo en človek. In ko dobi paleto blaga, ki jo je treba razložiti, hitro preseže mejo, ko dela ne bi smel več opravljati.« Černic meni, da bi bilo treba pravilnik zamrzniti in ponovno preučiti. »Ne gre za to, da ne bi hoteli zaščitili svojih zaposlenih, želimo zgolj to, da so predpisi življenjski in izvedljivi ter da ohranjajo malo gospodarstvo na podeželju.«
Brez težav ne gre niti pri nekaterih velikih delodajalcih. V Mercatorju priprave na izpolnjevanje dodatnih obvez opisujejo kot »zahtevne in kompleksne«. »Pravilnik začne veljati prvega avgusta letos, kar za nas predstavlja izredno visoko oviro, saj je vprašanje, ali nam bo kljub intenzivnim pripravam in organizacijskim postopkom uspelo do takrat vpeljati vse potrebne ukrepe. Dejstvo tudi je, da bo implementacija zahtevala investicije v opremo, potrebne bodo nove zaposlitve, pri čemer velja poudariti trenutne značilnosti trga dela v Sloveniji,« odgovarjajo.
Časovna stiska pri ocenah tveganja
Da imajo predvsem manjši delodajalci številne težave, ugotavlja tudi Katarina Železnik z Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor, ki za delodajalce pripravlja ocene tveganja. »Večji delodajalci že s stroškovnega vidika lažje vpeljejo določene tehnične pripomočke, kot so dvigala, dvižne mize in podobno. Manjši si težje privoščijo tudi dodaten kader. V praksi bomo marsikje težko našli neke primerne rešitve, kar pa bo potrebno, saj zakonodaja to zahteva.« Hkrati se boji, da organizacije z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu do prvega avgusta ne bodo mogle opraviti ocen za vse delodajalce, ki še čakajo nanje, saj nimajo dovolj strokovnih delavcev.
Za dodatne pripomočke premalo denarja
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije rešitve, ki bodo olajšale delo zaposlenih, podpirajo. Kaj konkretno pravilnik prinaša v praksi, pa še ne vedo natančno, saj vsi domovi še niso opravili ocen posameznih delovnih mest, pravi predsednica skupščine skupnosti Valerija Lekić Poljšak. Kot ugotavlja, posamezni zaposleni, ki opravljajo dela v zdravstveni negi in socialni oskrbi, med svojim delovnikom premestijo oziroma dvignejo tudi do tono bremen. Takšna zahtevnost dela je ob prenizkem plačilu eden glavnih razlogov za pomanjkanje kadra in odhajanje zaposlenih v druge dejavnosti, kar zaposlene še dodatno obremenjuje. S pripomočki si pomagajo, kolikor je le mogoče in kolikor si jih lahko privoščijo. Prav zato nestrpno čakajo sprejetje predloga zakona za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev v socialnovarstvenih zavodih, ki bi jim med drugim omogočil dodaten nakup opreme, ki bi olajšala delo zaposlenim. A gre za relativno nizke zneske. Posamezen izvajalec bo za vse pripomočke lahko prejel največ 30.000 evrov, samo sistem za samodejno obračanje nepokretnih stanovalcev za eno posteljo pa stane 3500 evrov.
Lučka Böhm, strokovna sodelavka ZSSS za varnost in zdravje pri delu, ocenjuje, da se nekateri delodajalci po nepotrebnem bojijo pravilnika. »70 odstotkov delodajalcev v državah EU uporablja isto metodo ocenjevanja tveganj. In če ta metoda ni potopila delodajalcev v drugih državah EU, jih tudi pri nas ne bo.« Kot poudarja, samega koncepta pravilnika delodajalci v razpravah niso kritizirali. Čeprav ponekod prihaja do časovne stiske, podaljšanje prehodnega obdobja po njenem ni utemeljeno.
Lučka Böhm je prepričana, da pravilnik ne prinaša koristi samo delavcem, temveč tudi delodajalcem. »Delodajalci bodo imeli poslovno korist od tega, da bodo njihovi delavci bolj zdravi in zadovoljni. Naložbe v ustrezne pripomočke so enkratne, prinesle pa bodo znižanje bolniških odsotnosti, s tem manj kadrovskih težav in večjo produktivnost.« Hkrati opozarja na nujnost bolj trajnostnega pristopa k organizaciji dela. »Delo je treba organizirati tako, da bodo lahko ljudje 40 let pokojninske dobe zdržali, ne pa da so po 45. letu starosti že izžeti,« je sklenila.
